Ne prihaja iz »konjske« družine, a je kljub temu okužen s konjskim virusom kot le malokdo: Christoph Hess. Živi za konje, zanje dela in bi zanje verjetno tudi umrl.
Vodja oddelka za področje izobraževanja in področje članstva pri Nemški konjeniški zvezi (FN) je skupaj s svojimi delodajalci v dobrobit konjem pričel z ofenzivo, imenovano »Bolje jahati« (orig. Besser Reiten) in »Bolje poučevati« (orig. Besser Ausbilden). Obiskali smo ga v Warendorfu.
{+++}Poučevanje kot navdih
Stoji v sredi maneže in daje napotke. Christoph Hess, vodja oddelka za področje izobraževanja pri Nemški konjeniški zvezi v Warendorfu. Pohvali jahačico, razloži in motivira. Kasneje doda: »Absolutna rdeča nit je harmonija med jezdecem in konjem. Na tem delam z individualnimi metodami, prilagojenimi jahaču in konju. Prav tako učenca močno pritegnem v komunikacijo in želim, da izmenjava mnenja.«
Tako pojasni poklicni inštruktor jahanja, sodnik za dresuro in vsestransko jahanje, bivši vodja področja za konjerejo pri Olimpijskem komiteju Nemčije, čemu daje poudarek. Čeprav ne počuje več tako pogosto kot včasih, se ob tem še vedno zabava. Poučevanje predstavlja temelj njegovega dela, izvir iz katerega črpa ideje.
Pomembno je ostati trden
Poučevanje je njegova stvar. To je vedel že, ko je opravil maturo in si kot mladostnik plačeval svoje ure jahanja s poučevanjem manj ukih jahačev. Ker se je v vojaški šoli za športnike srečal z ne najboljšimi metodami poučevanja, se je odločil za univerzitetni študij pedagogike. Že takrat je imel željo združiti hobi s poklicem. Čeprav ne izhaja iz »konjeniške« družine, ga konjski virus ni spustil odkar je pri osmih letih pri sosedih prvič pobožal konja. Starši so uvideli, da ima resnično rad konje in mu omogočili pouk jahanja v podeželskem konjeniškem klubu.
Usoda je hotela, da je tam srečal zelo dobrega in motiviranega amaterskega učitelja jahanja, ki ga je spodbujal. Sledili so tečaji v deželni konjeniški šoli Hoya in tudi v Nemški konjeniški šoli v Warendorfu. Pot je bila tlakovana: Christoph Hess je vedel, da hoče delati s konji. Najprej je celo tehtal, ali naj študira veterino ali pa agronomijo – to je spodletelo zaradi tako banalnih stvari, kot npr.: »Ne prenaša dobro krvi, poleg tega pa si sebe ni predstavljal v čredi krav.« Jasno mu je bilo le, da hoče delati z ljudmi. Še preden je končal študij je s strani Nemške konjeniške zveze (FN) dobil ponudbo za delo v Warendorfu. Spoznali so ga, ko je poleg študija opravljal šolanje za licenco A trenerja.
Leta 1978 se je zaposlil v Warendorfu in je tam ostal do danes. Na začetku je bil sicer zaskrbljen zaradi pregovorne okorelosti in konzervativnosti tradicionalne organizacije kot je FN. »Zame je bilo zelo pomembno, da sem kot osebnost izredno trden in da stvari, ki mi ležijo pri srcu, tudi izvedem.«
Moramo si določiti prioritete!
To mu je vedno znova uspelo, tako je leta 1986 postal vodja področja za konjerejo pri nemškem Olimpijskem komiteju. »Poleg tega sem bil odgovoren za Oddelek za področje izobraževanja in kasneje tudi področje članstva pri FN,« pravi. Tri odgovorne naloge, ki jih je Christoph Hess opravljal z odliko. Leta 2004 je moral sprejeti odločitev. »S težkim srcem sem odstopil z mesta vodje pri nemškem Olimpijskem komiteju.« Njegovo mesto je zasedel znani tekmovalec Frank Ostholt. Obstajal pa je še drug, pomembnejši razlog za njegov odstop. FN je leta 2001 in 2002 naročila analizo trga, ki je pokazala dve stvari, pomembni za ohranitev FN. »Na eni strani izobraževanje, s katerimi bi lahko dostopali do ljudi in na drugi strani članstvo, katero je bilo potrebno dvigniti na osebni nivo, z nivoja številk.« Tako je FN v januarju 2005 pričela z ofenzivo izobraževanja preko seminarjev »Bolje jahati« (orig. Besser reiten) in njihovo ikono Christophom Hessom, ki je te seminarje tudi vodil. Zanj se je tako zaključil krog, saj je vedno rad delal z ljudmi, jih poučeval in z njimi delil svoje bogate izkušnje iz prakse. Zanj je bil to velik korak naprej in ne degradacija. »Nagovorili smo 15 000 ljudi in jim poskušali dati praktične nasvete za reševanje težav pri osnovah.«
Inštrukturjev ne smemo prepustiti samih sebi
Iz tega se je razvila ideja, da se ne samo jahaču, ampak tudi inštruktorju ponudijo metode in pripomočki, s katerimi bo učenca tudi naučil bolje jahati. Tako so v novembru 2006 pričeli s seminarji »Bolje poučevati«. »Ugotoviti hočemo, kako različnim ciljnim skupinam omogočiti dobro izobraževanje. Inštruktor poučuje otroke, mladostnike, ljudi v zrelih letih, bogate in revne, ženske in moške, nadarjene in manj nadarjene učence in vsem mora ugoditi.«
Tako Christoph Hess ugotavlja, da mora idealni inštruktor jahanja imeti veselje delati z ljudmi in konji in ravno v takem zaporedju. Najprej z ljudmi, šele nato s konji. Prav tako mora imeti veselje s procesom poučevanja. Ampak zakaj je potemtakem tako malo dobrih inštruktorjev? »Menim, da jih je kvantitativno dovolj, ampak premalo je ljudi, ki so pripravljeni redno delati na osnovah. Vsi bi radi bili poleg svojih tekmovalcev, ko ti zmagujejo v L dresuri. Le za malokoga pa je vrhunec leta v počitnicah, ko učenci opravljajo izpite »jahač 1 in jahač 2« (orig. Reitabzeichen).« K temu Christoph Hess doda, da obstaja v konjeništvu velika šibka točka: »Inštruktorji pridobijo licenco, kasneje pa se jih več ne spremlja, tako da so s svojimi problemi prepuščeni sami sebi.«
Potrebno se je učiti iz alternativ
Harmonično jahati in poučevati, to je cilj Christopha Hessa in cilj FN. Motivirano dela na tem, že v osnovah reševati probleme, daje praktične nasvete, če konj ne gre lepo na vajetih, teče poševno ali noče stran od hleva. Skupaj s FN hoče jahača podpreti tam, kjer stoji. Povezuje teoretični nauk o jahanju s praktičnimi osnovami. »Jaz pravim, da Johann Hinnemann začne poučevati z menjavami galopa, jaz pa začnem na nižjem nivoju. Moje predavanje se prične s prakso na področju osnov, nato pa nadaljujem s teorijo. Pouk pričnem v jahalnici, končam pa v predavalnici. Tak pristop smatram za bolj učinkovit od ostalih.« Kaj pa meni o alternativnih metodah jahanja in alternativnih metodah poučevanja? »Imamo zelo dobro, zrelo filozofijo, v to sem prepričan. Kar nam ni uspelo, je to, da je nismo vedno optimalno predstavili, prav tako pa smo prešibki na področju osnov. Priznam, da smo tu dolga leta spali. Alternative smo raje zavračali, namesto da bi rekli: Dajmo se kaj naučiti.« To se je z leti, kot pravi Christoph Hess, spremenilo. Tako je npr. Linda Tellington-Jones že poučevala oskrbnike konj v Warendorfu, predavanj pa niso zamudili niti jezdeci. »Od nje smo se veliko naučili in veliko stvari smo tudi prevzeli v vsakodnevno delo. Ona je pravi konjski človek,« poudari Christoph Hess in ne skopari s pohvalami na njen račun. Nenazadnje je tudi FN začela uvajati seminarje s področja dela na tleh v svoj program. »Svojemu članstvu moramo dati rdečo nit, da ne padajo na šarlatane! Pred njimi bi rad izrecno opozoril.«
Kje ostane konj?
Če se FN sedaj bolj ukvarja s šolanjem jahačev in inštruktorjev, da bi dosegla boljšo raven jahanja, se moramo vprašati, kje ostane konj? Seveda ostaja na prvem mestu, tako Christoph Hess, varstvo pravic živali in njihovo zdravje. Ko ga nagovorimo na problem prenaprezanja predvsem mladih konj na turnirjih vse do zveznega šampionata, poudari vsestranskost vprašanja. Po njegovem mnenju ima FN pomembno nalogo, vsako leto znova opazovati in analizirati, kaj se dogaja na turnirjih in še posebno na zveznem šampionatu. Potreba po izboljšanju se mora pravočasno prepoznati in uvesti v prakso. Pri tem gre za dobrobit konj, prav tako pa za smotrne zahteve, s katerimi sodnikom damo na voljo koristne kriterije za ocenjevanje. Tako se npr. spreminjajo profili ocenjevanj.
Poleg FN, kot krovne organizacije, so prav tako, če ne še v večji meri enako odgovorni tudi lastniki in jahači. Prepoznati in odločiti morajo, ali je mlad konj že psihično in fizično dorasel naporom turnirskih tekmovanj, ali ne. Te pravice pa FN ne more zahtevati zase. Lahko pa poskusi – in s Christophom Hessom kot predavateljem to tudi počne – s pomočjo seminarjev »Bolje jahati« in »Bolje poučevati« spremeniti zavest o boljšem šolanju konj in odgovorni uporabi vseh konj na tekmovanjih. Tudi »Etična načela« spadajo k ukrepom, sprejetim v dobrobit konj. »Vsem prijateljem konj moramo predstaviti veliko odgovornost do živali, ki jo nosi vsak posameznik pri oskrbi in delu s konjem ter pri udejstvovanju v konjeniškem športu.«
Ukinitev testov za mlade konje?
Kakšna je pripravljenost FN, da triletnim konjem ne dovoli nastopanja na turnirjih? Christoph Hess ne vidi najboljše rešitve v popolni prepovedi te starostne skupine. Njegova pot vodi v smer, da triletnim konjem ponudijo preizkus, ki je po zahtevnostni stopnji veliko nižje, kot so obstoječi turnirji za mlade konje. Tako bo od leta 2008 obstajalo preverjanje, kjer bodo konji morali dokazati, da so socializirani, da se pustijo voditi in da znajo slediti drugemu konju. Na tak način bo mladim konjem omogočeno, da spoznajo vrvež velikih tekmovanj, ne da bi jih izpostavljali večjemu telesnemu stresu. Tako ne bodo 4-letni vrženi v hladno vodo, ampak se bodo na ta način lahko postopno privadili na to, kar jih čaka. Od takšnega preizkusa bodo profitirali tako jahači kot konji v enaki meri. Nenazadnje bi popolna prepoved za triletne konje pomenila tudi hud udarec za rejce. Nenazadnje se lahko mladi konji velikokrat prodajo šele »ko lahko z njim tudi kaj začneš.« Popolna prepoved bi za rejce pomenila še eno dodatno leto stroškov, ki jih glede na obstoječe cene konj ne bi zmogel. Misliti moramo tudi na rejce. Treba se je sporazumno odločati za rešitve, v dobrobit konj.
Seminar »bolje soditi«?
Velika odgovornost sodnikov pri razpletu turnirskih dogodkov je tudi za Christopha Hessa pomembna. Takšno kot je sojenje, takšni so udeleženci turnirjev. Sodniki postavijo cilj, ki ga hočejo jahači doseči. Kjer je sojenje napačno, je tudi poučevanje slabo in posledično je slabo tudi jahanje. Spodbuda za uvedbo seminarjev »bolje soditi« je za Christopha Hessa vredna razmisleka. Če se bodo tega problema tudi lotili, ostaja odprto vprašanje.
Prevod: Mitja Jager
Avtorica: Christine Blödtner-Piske
Revija Pferde Heute št. 6/2007
