Nasveti za delo s konjem: biti prepričan v uspeh

Nasveti za delo s konjem: biti prepričan v uspeh

1563
0
SHARE

Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.

Tokrat želim govoriti o nekaj stvareh, za katere čutim, da so pomembne. In to, kar imam za reči o teh temah, je malenkost delikatno in po vsej verjetnosti bom razdražil nekaj ljudi, a menim, da mora biti povedano.

Vedno znova me presenečajo ljudje, ki kupujejo moje trening videe. Kaj je tu presenetljivega? Ena oseba bo kupila video in dosegla fantastične rezultate. Mislim na DRAMATIČEN in TAKOJŠEN NAPREDEK. Nekdo drug bo kupil ta isti video in me potem po e-mailu spraševal stvari, ki so tako bizarne, da se vprašam, če je sploh pogledal kakršenkoli del videa. Prepričan sem, da je razlog tako velike razlike v rezultatu posledica tega, kako so posamezniki PSIHIČNO NARAVNANI.
Po mojem mišljenju obstajajo samo tri vrste ljudi, ko govorimo o uspešnem treniranju konjev.

Tisti, ki mislijo, da LAHKO.

Tisti, ki mislijo, da NE MOREJO.

In tisti, ki jim je pravzaprav vseeno. (To so ponavadi sanjači, ki bi želeli uspeti, a niso pripravljeni vložiti nič truda.)

Po mojih izkušnjah so ljudje, ki VERJAMEJO da LAHKO, tisti, ki najdejo način in stvari naredijo. In po istem principu tistim, ki so prepričani, da ne zmorejo, na koncu tudi spodleti in odnehajo, ne da bi malo eksperimentirali ali poskusili znova. Zdi se, da oseba, ki verjame, da LAHKO, nikoli ne odneha. Trudi se in trudi, ne glede na rezultate. Tudi če so zelo slabi, ne vidi tega kot neuspeh. Svoje napake jemlje kot eksperimentiranje, ki mu bo pomagalo razumeti, kaj pa bo delovalo. Ko govorimo o treniranju konjev je takšno razmišljanje bistvenega pomena. Nikoli ne odnehajte. Nikoli naj vas ne bo strah neuspeha. Večina uspešnih ljudi (iz različnih sfer življenja), ki jih poznam, so doživljali neuspehe drugega za drugim, preden so dosegli dobre rezultate. Skozi mojo karierio trenerja sem srečal kar nekaj „samoustvarjenih“ milijonarjev. Večina njih je bankrotirala vsaj enkrat, preden se jim je zares posrečilo. Na tak način se učimo.

Tu je zanimiva resnična zgodba: Decembra 2006 je 17 letni fant peljal svojega 3 letnega žrebca, ki ga je treniral sam na National Reining Horse Association Futurity. S konjem sta ZMAGALA Limited Non Pro kategorijo in se UVRSTILA med dvajset najboljših v Intermediate in Non Pro kategoriji. Vsega skupaj je prinesel domov čez 16.000 $ nagrad. Fantovo ime je Clayton Eggers iz Stephenvilla, Texas. In kar je najbolj zanimivo…{+++} To je bilo prvič, da je Clayton šel na reining futurity. Plus, dodatno, ni vedel kako natrenirati reining konja. Reporterju Quarter Horse News je v intervjuju povedal, da se je naučil, ko je gledal trening video znova in znova. In da, uganili ste. Šlo je za enega izmed mojih videov. Ampak, poudariti želim naslednje … Pripravljen sem se staviti, da „strah pred neuspehom“ nikoli ni zašel v fantove misli. Verjel je, da je lahko konkurenčen na tako velikem tekmovanju in je preprosto šel poizkusiti. Čeprav so konkurenti jahali vrhunske konje vrhunskih rodovnikov, ki so jih trenirali vrhunski trenerji, fant ni bil prestrašen. Imel je dovolj zaupanja vase, da se je odločil poskusiti. To je vsekakor občudovanja vredno. In kaj bi se zgodilo, če Clayton ne bi uspel in bi pogrnil na futurityu? Stavim, da bi naredil enako kot vsi pravi zmagovalci. Pobral bi se, analiziral, kaj je naredil narobe in se začel pripravljati na naslednji futurity. Ključ je imeti pravo prepričanje v glavi. Morate verjeti, da lahko to naredite in se potem poglobite v delo. Na voljo vam je veliko dobrih informacij, ki vam lahko pomagajo. Obstajajo moji videi in videi drugih trenerjev…Vendar, če boste gledali posnetek samo enkrat ali dvakrat, ne boste zadeli cilja. Morate ga gledati VELIKOKRAT, tako, da bo postal del vas. Če kupim video z navodili, ga bom gledal znova in znova, dokler ne bom vedel vsake besede na pamet. NCHA je izdalo video, na katerem trije sodniki ocenjujejo nastope in razlagajo, zakaj so tekmovalce ocenili tako, kot so jih. Ker večinoma tekmujem s cutting konji, je to zame pomembna zadeva, zato sem gledal posnetek več kot 20 krat, da sem si ga zares vtisnil v spomin. In po pravici povedano, ga bom najbrž gledal pred vsako tekmo, da si osvežim spomin s pomembnimi opornimi točkami.

Še en primer: Sem velik oboževalec knjige „Hackamore Reinsman“, ki jo je napisal Ed Connel. Napisana je bila v zgodnjih petdesetih letih (dvajsetega stoletja) . Med platnicami te knjige se skriva GLOBOKOUMNO znanje. Nekaj najboljših informacij, kar sem jih kdajkoli prebral. Dejansko je veliko principov iz knjige „odgovornih“ za sistem mojih trening metod. Toda, da bi res razumel, kaj je hotel avtor povedati, sem moral knjigo prebrati 30 krat. Ne, ne šalim se, 30 krat. Nekaj časa sem vzneseno hvalil knjigo in jo priporočal vsakemu, ki se je želel naučiti treniranja konjev, a zdaj jo komaj da še kdaj omenim. Odnehal sem zato, ker je povprečna oseba preletela tekst in rekla: „Saj to ni nekaj velikega, v bistvu gre za precej dolgočasno branje.“ Ko to slišim, vem, da ta oseba ni resna glede učenja.

Tu je vprašanje glede treniranja konjev, ki mi ga obiskovalci moje spletne strani vedno znova zastavljajo:
Bok, Larry, za nekaj mesecev sem odpeljal svojega konja k trenerju, pa se ob povratku obnaša slabše, kot se je prej. Pa še nekaj, vsakič, ko sem trenerja kaj vprašal, me je pogledal, kot da sem neumen. To je že drugi trener v moji bližnji okolici, katerega sem preizkusil, pa nisem zadovoljen z nobenim. Imaš kakšne predloge?

Pozdravljen! Moram ti reči, da si v podobni situaciji kot dosti drugih ljudi. In da, imam nekaj predlogov. Najprej naredi raziskavo (morda bi izraz domača naloga šel bolj v uho 🙂 . Saj ne bi zaposlil varuške za svoje otroke, brez da bi dobil nekaj priporočil, ali pač? Predlagam, da se odločiš za trenerje s priporočili. Govori z ljudmi, ki jih srečuješ v trgovini z opremo ali kmetijski trgovini. Še bolje, vprašaj svojega kovača in veterinarja. Lahko greš tudi na tekme in opazuješ trenerje, kako tekmujejo. Govori z navadnimi ljudmi (na poceni sedežih 🙂 o tem, kako izbrati trenerja. Tudi njihov nasvet lahko pomaga. Osebno bi rajši izbral trenerja, ki nastopa tudi na tekmovanjih. Zakaj? Če se je pripravljen izpostavljati in biti ocenjevan na tekmovanjih, potem ima po vsej verjetnosti dovolj znanja in izkušenj, ki so potrebne za dobro šolanje konj. Ali, če jih (še) nima, se aktivno trudi na pridobivanju. Nastopa zato, da bi ocenjeval svoj napredek. To ti da vedeti, da se vsaj trudi, da bi napredoval.

OPOZORILO:
Bodite previdni, zmagovalci niso nujno edini dobri trenerji na prireditvi. Zmagovanje je tudi tesno povezano s tem, da imate izjemno dobrega konja. Najboljši trener na svetu ne more zmagati, če nastopa na čisto povprečnem konjičku.

Osebno bi tudi raje izbral trenerja, ki se ukvarja samo s treniranjem konj. To mi da vedeti, da je dovolj dober, da zasluži za življenje. Toliko lastnikov konj najame nekvalificiranega „zakotnega“ trenerja in se potem sprašuje, zakaj so rezultati porazni. Za tak korak se ponavadi odločijo, ker je tak trener dosti cenejši. Pa tudi dosti tovrstnih oseb ima dar za nalaganje. Naložijo ti fenomenalne zgodbice, ki te prepričajo, da ve, kaj dela. Ponavadi ima tak trener redno službo (druge vrste) in se s konji ukvarja v svojem prostem času. Kakorkoli že, treniranje konjev mu ne predstavlja sredstva za PREŽIVETJE.

OPOZORILO:
Naj vam bo povsem jasno, da obstajajo izjeme glede zgoraj napisanega. Osebno poznam nekaj honorarnih trenerjev, ki so odlični konjarji. S tem mislim res vrhunske poznavalce. In ker večinoma delajo s konji za radi osebnega zadovoljstva, pri njih dobite dosti več, kot plačate. Potem pa so tudi zelo dobri trenerji, ki se ne udeležujejo tekmovanj. A imejte v mislih, da gre pri tem za izjeme. Ne pravilo. Na drugi strani pa imamo tudi profesionalne trenerje, ki so sposobni najbolj umazanih igric in vas prepeljejo žejne čez vodo. Poznam kar nekaj takšnih, ki cele dneve gledajo televizijo. Ne jahajo konjev, a ne obotavljajo se poslati računa za „opravljeno“ delo. Kot sem že prej omenil, raziskujte, naredite domačo nalogo.

Prejel sem tudi klic moškega, ki je želel k meni v trening pripeljati dve še nezajahani triletni kobilici, da mu jih pripravim za jesenske cutting futuritije. Moral sem mu reči, da niti slučajno nimamo dovolj časa, da bi bili pravočasno pripravljeni. Ne za futurity, verjetno pa tudi za derby ne. Pojasnil sem mu, da bi (če bi želel resno tekmovati) morali začeti delati na spomlad, z dvoletnicama. Zdaj zaostajata za svojo generacijo in vprašanje, če bosta lahko sploh kdaj konkurenčni v starostnih kategorijah. Ni treba posebej poudarjati, da je bil gospod precej razočaran, saj je kupil žrebički prav z namenom, da bi tekmoval na futuritiju. Potem pa je „zdravo za gotovo“ vzel nasvet takoimenovanega trenerja, da lahko s treningom počaka, dokler ne bosta stari tri leta. Ker ni naredil domače naloge, je izgubil na vrednosti drugače perspektivnih kobilic. Draga lekcija. (Zadevo objavljam samo zaradi tega, ker se navezuje na tekst v nadaljevanju. Če kupujete oziroma redite konja za svoje osebno zadovoljstvo in rekreacijo, ga nikakor ni potrebno dati v trening že kot dvoletnika. Kar pa seveda ne pomeni, da se vam ni treba z njim ukvarjati oziroma ga učiti osnovnih manir na zemlji. op.p.)

Še nekaj besed, namenjenih profesionalnim trenerjem:
Opazil sem, da se trenerji ponavadi ne zavedajo, kolikšen vpliv imajo na lastnike konjev in konjsko industrijo v celoti. (Tudi sam sem občasno kriv tega.) V zgornjem primeru, o lastniku, ki je dobil slab nasvet glede treninga, bi se trener, ki mu je tako svetoval, moral sramovati sam sebe. Ta lastnik bi lahko bil pomemben člen v cutting krogih. Zdaj, ko ima občutek, da je bil zaveden in izigran, bo po vsej verjetnosti kar „poniknil s scene“.
Trenerji, vaša naloga je, da izveste, kaj si vaša stranka želi narediti s konjem in mu to poskušate omogočiti. Mogoče se tega ne zavedate, a dejansko ste plačani za to. Ljudje ne plačujejo, da bi se konj treniral, ker bi konj potreboval trening. Ljudje plačujejo, da jim bo treniran konj dal veselje, užitek in zadovoljstvo. Truditi se, da bi imela stranka pozitivno izkušnjo, je naša prava naloga. Treniranje konja je samo del naloge. Seveda pa se morate zavedati, da veliko lastnikov pravzaprav ne ve, kaj želijo doseči s svojim konjem. Ali imajo morda zastavljene nerealne cilje. Takrat mora trener nastopiti kot SVETOVALEC.

Trener mora postavljati vprašanja stranki o njenih željah. Ko jih izve, je njegova naloga da pojasni in svetuje stranki, kaj je izvedljivo in kaj ni. Povejte stranki kakšno je dejansko stanje. Povejte ji resnico in povejte jo takoj, da se izognete nesporazumom in zameram pozneje. Ja, po vsej verjetnosti na tak način izgubite tudi nekaj potencialnih klientov. Nekateri lastniki enostavno ne prenesejo resnice. Želijo, da jim trener govori samo tisto, kar želijo slišati. Taki lastniki so obsojeni na razočaranje (in ogovarjanje trenerja tudi). Ne bodite del tega. Poskusite privabljati in ohranjati samo dobre lastnike. To bodo zadovoljne stranke in na dolgi rok se vam bo tako poslovanje obrestovalo.

Tako, s tem zaključujem prispevek. Upam, da vam je všeč.
Do naslednjič pa veliko veselja pri delu z vašimi konji!

Larry Trocha Training Stable
http://HorseTrainingVideos.com/

Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem g. Troche!
VQH

Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.

BREZ KOMENTARJEV