Prireditev vključuje hiter galop, sliding stop, spin v obe smeri in odstopanje. Ja, to je reining. Ampak reining kot ga še niste videli.
»Calla de caballo«, reining s konjem, je eno od dveh (s strani AQHA) odobrenih tekmovanj za AQHA točke v Mehiki. Najpogosteje se organizira kot del »charreade«, mehiškega rodea, kjer mehiški konjarji, imenovani »charros«, tekmujejo v jezdenju bikov in divjih konj, ropingu in drugih disciplinah.
Arena za charreado je oblikovana kot ključavnica, z dolgim, ravnim delom, ki se odpira v velik krog. Različna tekmovanja se odvijajo v različnih delih charreade, cala pa se odvija v obeh delih. Vsebuje tek s konjem vzdolž ravnega dela v krog, kjer je s kredo vrisan pravokotnik, širok 6 in dolg 20 metrov. Konj se mora v pravokotniku ustaviti s sliding stopom, izvesti spine v obe smeri in odstopiti iz njega.{+++}
Cala je tekmovanje, kjer vsak tekmovalec začne z 20 točkami. Odvisno od njegovega nastopa se mu točke dodajajo ali odvzemajo. Sodi od tri do pet sodnikov, glede na pomembnost in velikost prireditve in sodniki se posvetujejo po vsakem nastopu, da določijo rezultat.
Cala je ponavadi prvo tekmovanje na charreadi. Začne se s charrovo predstavitvijo konja sodnikom. Charro prijezdi v pravokotnik, razjaha in konju sname oglavnico, da sodniki pregledajo brzdo. Nikjer na oglavnici ni dovoljena žica in brzda ne sme biti, po mnenju sodnikov, stroga. Ko charro zauzda konja, mora le-ta voljno sprejeti brzdo brez dvigovanja glave ali upiranja, ker ga to stane izgube nekaj točk. Potem charro z roko potreplja po rogu sedla, kar je za konja namig, da se iztegne, da bi ga jezdec lažje zajahal. Konji, ki se iztegnejo pri zajahanju, so nagrajeni z dvema dodatnima točkama. Kakorkoli že, konj mora vsekakor stati mirno, medtem ko ga charro zajaha. Kakršenkoli premik pomeni odbitek točk.
Ko je charro enkrat v sedlu, odveže bič, ko je privezan na sedlo in z njim v roki pozdravi sodnike. Potem se obrne in odgalopira do štartne črte, 40 metrov vzdolž arene. Tam obrne konja proti sodnikom in po tem, ko vsaj dve sekundi mirno sedi, požene konja proti pravokotniku. Po 30 metrih charro doseže črto pravokotnika in začne dajati konju namig za ustavljanje. Konj tako drsi v pravokotnik. Da bi dobil dodatne točke, mora drseti vsaj 6 metrov z zadnjima nogama čvrsto na tleh. Sodniki lahko dodajo do 10 točk za drseče ustavljanje, ki je daljše od 6 metrov. Če pa je krajše ali konj dvigne katero od zadnjih nog med ustavljanjem, ne dobi dodatnih točk. Charro po ustavljanju mirno sedi na konju in počaka, da sodniki izmerijo dolžino drsenja.
Charro mora skozi galop in ustavljanje v roki držati bič, vendar gre samo za tradicijo, ker če se z bičem samo dotakne konja, je diskvalificiran. Konj pa je kaznovan z odbitkom točk, če ne galopira v ravni črti ali če sam predvideva ustavljanje in se samovoljno začne ustavljati pred 30-metrsko črto. Ko se dolžina drsenja izmeri, charro obesi bič nazaj na sedlo, pomiri konja in začne spine. Narediti mora vsaj tri polne obrate (360 stopinj) v obe smeri, ni pa omejitve navzgor, se pravi, da s konjem lahko naredita toliko spinov, koliko jih zmoreta. Po zaključku naredita še pol-obrat na zadnjih nogah v vsaki smeri. Konj, ki se obrača okoli notranje noge ne da bi jo dvignil, je nagrajen z dodatnimi točkami, prav tako za več kot šest spinov v isto stran. Pri pol-obratu, če ga konj naredi v enem mahu, brez da bi prvi nogi dotaknili tla, prav tako dobi dodatne točke. Vendar pa se mu točke ne odbijejo, če obrat opravi s prestopanjem prvih nog. Razlog za diskvalifikacijo pa je, če stopi izven meja pravokotnika. Sledi odstopanje v dolžini 40 metrov, vse do štartne točke. Konj mora odstopati v ravni črti, brez stresanja z glavo, le-to spet stane točke, prav tako kot odpiranje ust ali nejevoljno opletanje z repom med odstopanjem. Če kadarkoli med nastopom charro izgubi bič ali mu poči kos opreme, se ga kaznuje z dvema minus točkama.
Dobro konjarstvo in manire so zelo pomembni skozi celo calo in tudi konji se ocenjujejo temu primerno. Po zaključku nastopa mora charro sprehoditi konja nazaj v pravokotnik in konj mora stopati mirno, s spuščeno glavo. Konji, ki delujejo nervozno ali kažejo razburjenje ali vznemirjenje, izgubijo točke. Ko dosežeta pravokotnik, charro ustavi konja, ponovno pozdravi sodnike in zapusti tekmovališče. Pravokotnik se skrbno poravna po vsakem nastopu, da se lahko skrbno zmeri vsako drsenje znova.
Vsaka cala se odvija po enem in istem vzorcu, kar vsekakor dodaja težavnost nastopu – po nekaj tekih je povsem normalno, da konj sam pričakuje in predvideva manevre.
Največje število točk, ki se jih lahko doseže je 45. Dobra ocena je 33, odlična od 36 do 38 točk. V zadnjem času jezdeci dosegajo tudi 40, kar je bilo v preteklosti zelo zelo redko. Večina charrov je mnenja, da so višje ocene posledica večjega števila quarter konjev in tudi izobrazbe jahačev.
Tradicija charrov
Tradicija charra je zelo pomemben del cale in njegova tradicionalna obleka ter oprema sta se spremenili zelo malo – če sploh – od začetka devetnajstega stoletja do danes. Vsa oprema mora biti ali iz usnja ali neustrojene kože, čeprav je v zadnjem času izjemoma dovoljeno uporabljati neoprenske zaščite za konjeve noge.
Sedla so v tipičnem mehiškem stilu, leseno drevo je prekrito z neustrojeno kožo, rog sedla je velik s ploščatim glavičem. Čeprav je večina stremen obšita z usnjem, se tu in tam pojavlja gravirano jeklo ali okraski iz srebra. Serape (tipična mehiška odeja, ki služi tudi kot ogrinjalo) je zvita in pritrjena za zadnjim robom sedišča. Vajeti so iz enega dela, vendar jih mora jezdec držati v eni roki, iz pesti pa mora gledati majhna zanka. Prst med zanko v vajetih je razlog za diskvalifikacijo.
Pri obleki se uporablja zelo malo sintetičnih materialov. Hlače in srajca sta iz bombaža, morda malo okrašena z usnjenimi okraski ali ročnim vezenjem. Svetle in živahne barve pri obleki niso dovoljene.
Chapsi so usnjeni in delani po meri, gumbi so narejeni iz roževine. Večina charrov nosi sombrero iz klobučevine, poleti pa so dovoljeni tudi slamnati.
Povzeto po American Quarter Horse Journal
Fotografije AQHJ
VQH
