Jetra so plastično gnetljiva, svetleje do temno-rjave barve, kar je odvisno od količine krvi, ki jo vsebujejo (prekrvavljenosti organa), od vrste in starosti živali in še zlasti od kakovosti hrane ter rejenosti živali. Shujšane in stradajoče živali imajo temno rjavo rdeča jetra.
Teža konjskih jeter znaša okrog 5 kg, pri strajših živalih pa pogosto le 2,5- 3,5 kg. Pri starih živalih se teža jeter postopoma zmanjšuje.
Jetra razdelimo podobno kot pri človeku, predstavljamo si dve spojni črti. Na levi in desni jetrni reženj, utrjuje jih več vezi, glavni sta leva in desna trikotna vez, površina je prevlečena s potrebušnico, ki je gladka in bleščeča. Jetra so iz velikega števila režnjičev velikih 1,5- 2,0 mm.
Ležijo predvsem v intratorakelnem delu podtrebušja. Približno tri petine jeter je desno od medialne ravnine.
Jetra so zmerno razčlenjena. Konjska jetra so brez žolčnika in je razmejitev med desnim in četverokotnim režnjem nekoliko otežena.
So velika žleza z več funkcijami; skladiščijo živalski škrob (glikogen), jetra so tudi zmožna v svojih celicah odlagati in kopičiti maščobe ter določene količine beljakovin. Pravimo jim tudi ekskretorna žleza, ki dušničnate produkte razkrajanja beljakovin sintetizira v sečnino in sečno kislino; ki se izločata v ledvice kot t.i. sečne snovi v seču. V embrionalnem življenju so soudeležena pri nastajanju krvi, pozneje pa skrbijo za odstranjevanje razpadlih produktov eritrocitov, (ki izvirajo iz vranice) ter telesu strupenih in škodljivih snovi (dezitoksikacija).
Viri: Anatomija domačih živali, Leo Rigler
avtor: mmavha
