Kako konji vedno najdejo pot domov?

Zanimivo pri konjih je, da tudi, če ne poznajo poti domov, domov vedno pridejo. Heather Simpson iz Natural Animal Centra pojasnjuje-> Ste kdaj odšli kam na počitnice, kjer še nikoli niste bili, odšli domov in se nato vrnili čez par let in dobili občutek kot, da nikoli niste odšli? Že takoj ob prihodu na letališče se vrnejo vsi vonji in zvoki, kot bi si jih s posebno natančnostjo vtisnili v spomin. Mogoče si lahko tudi, ko ste doma v spomin prikličete vse vonjave in zvoke kake eksotične lokacije, ki ste jo kdaj obiskali. Spomini so lahko tako močni in tako živi, da imate občutek da, če bi vas z zavezanimi očmi odpeljali tja, bi takoj vedeli kje ste.

Že več kot 30 let se konjski behavioristi (vedenjski znanstveniki) sprašujejo, če konji občutijo podobno. Si lahko zapomnejo več posebnih podrobnosti kraja in jih nato v možganih povežejo v nekakšen zemljevid, da točno vedo kje se nahajajo in kako se ta lokacija razlikuje od drugih? Prej vam je Heather Simpson za primer dala eksotično lokacijo, ker so tam zaradi popolnoma neznanih vonjav in zvokov naši čuti najbolj napeti oz. vzdraženi. Čeprav vzdraženost povzročajo vse novosti, nam to vseeno da nek približek temu kako se konji najverjetnjeje počutijo ves čas v svojem zaznavanju okolja.

Že dejstvo, da konji vedno najdejo pot domov vam pove kako močni morajo bit ti konjski čuti in zaznavanje. Vsak jahač ve, da če bo konju na terenu dovolil prosto pot, ga bo ta ne glede na to kje sta, odpeljal direktno domov. Kako pa to konjem uspe pa še vedno ni popolnoma jasno. In uganka je še toliko večja, ko ugotovite, da konji najdejo pot domov, tudi, če jih s prikolico odpeljete na neko lokacijo kjer se nikoli niso bili in jih nato spustite ali pa vam uidejo;-) Ponavadi nas to, da zna konj najti pot domov po poti kjer redno jahamo niti ne impresionera preveč, ampak ko konja odpeljemo s prikolico kam stran in se ta še vedno obrne direktno proti domu, takrat se zavemo, da obstaja nekaj občudovanja vrednega. Kako jim to uspe? Poglejmo najprej nekatere druge živali, da na bodo stvari v nadaljevanju bolj jasne in razumljive.

Znanstveniki so si enotni, da se živali, ki imajo zmožnost vračanja domov, zanašajo na posebnosti iz okolja, ki jim pomagajo, da se držijo prave poti. Za primer, študije so pokazale, da se pingvini, gosi in druge ptice selivke na svojih potovanjih zanašajo na zvezde. Prav občudovanja vredno zmožnost vračanja domov imajo čebele, ki se pri svojem iskanju panja zanašajo na lego sonca..

Tudi konji se pri iskanju svojega doma zanašajo na dražljaje iz okolice. Poleg tega pa je treba v račun vzeti tudi razvoj konjevega socialnega obnašanja. Konji živijo v čredah in se v čredah najbolje počutijo. Vsaka ločitev od črede ponavadi povzroči stres, pa tudi močno motivacijo po ponovni združitvi s čredo. Mogoče se sliši čudno, ampak veliko divjh živali, med njimi tudi divji konji, se lahko v naravi izgubijo. Na velikih odprtih prostorih, kjer si dom delijo razne živali, skupaj živijo plen in plenilci, se pogosto zgodi, da se npr. zebra ddalji od svoje skupine in se po možnosti še izgubi. Ta ločitev pa za zebro pomeni potencialno smrt. Lahko ravno zaradi osamitve postane žrtev plenilca, ali pa sama stori usodno napako, npr. prečka reko na napačnem mestu, saj se ne more kot ponavadi zanesti na vodilno kobilo, ki so ji drugače v imenu črede prepuščene takšne delikatne odločitve. Zato je razumevanje te motivacije prvi korak k razumevanju zakaj konji tako dobro najdejo pot domov.

Prav tako je prav, da si pogledamo kako se konji obnašajo na svojem ozemlju. Konji po naravi niso teritorialni ampak se ves čas gibljejo. Če je žival teritorialna bo branila svoj del ozemlja, brlog ali gnezdo. Tako obnašanje vidimo pri nekaterih psih in mačkah, tako divjih kot domačih. Obstajajo pa tudi živali, kamor spadajo tudi konji, ki se v iskanju hrane in vode premikajo po ozemlju in so manj navezane na posamezna področja, čeprav jim je nek del ozemlja ljubši in se tam raje zadržujejo. Raziskave, ki so kot predmet svojega raziskovanja vzele konje, ki živijo na prostranih ozemljih, so pokazale, da konji dnevno premagajo velike rezdalje, opazili pa so tudi, da obstajajo področja kjer se najraje zadržujejo. Ampak konji nikoli ne branijo ozemlja kot npr. divje mačke. Običajno si tako ozemlje deli več čred.

Znanje o tem, da konji dnevno prevladujejo velike razdalje, nam pomaga razumeti, da so se konji prav zaradi tega razvili tako, da lahko iz okolice, ki jih obdaja črpajo kar se da veliko podatkov. Zelo dobro znajo med seboj povezovati te podatke in tako ločiti “dom” od ostalega ozemlja. Ti podatki lahko zajemajo nešteto stvari, npr. posebne vrste dreves in rož, ki rastejo blizu nihovega doma, tip zemlje ali nenavadne vonjave. S povezevanjem teh podatkov si konji v mislih sestavijo natančen zemljevid njihove lokacije. Tako kot lahko vi, z zemljevidom v roki, natančno pokažete kam želite, tako konji uporabljajo svoje zemljevide, ko se želijo vrniti domov.

Obogatitev okolja je faza, ki jo vedenjski znanstveniki uporabljajo, ko opisujejo, kako naj ljudje pozitivno vplivajo na življenje svojih živali. Kako pri konjih povečati zanimanje za njihovo okolico? Pustite konju na terenu, da se tudi on kdaj za kaj odloči. Večina konj nikoli ne dobi te možnosti. Vsaj, ko jahate proti domu, popustite vajeti in mu dovolite, da vas odpelje domov. Enako lahko postopate pri mladih konjih, ki šele spoznavajo okolje, kakor tudi pri starejših, ki dobijo večjo voljo do dela, če jim tu pa tam pustite proste roke.

Basil, welsh cob, je postal znan, ko je pri novem lastniku odprl vrata z zobmi, preskočil ograjo in se vrnil v svoj stari dom, približno 3 milje stran. Pot je bila polna križišč in raznih preprek, ki jih je zaradi močne volje očitno brez težav premagal.