Anatomija konja

Anatomija konja

12180
0
SHARE

Konjevo okostje je sestavljeno iz približno 210 posameznih kosti (repne kosti niso štete). Okostje daje oporo mišicam, zaščito notranjim organom in ima potrebno gibljivost, ko konju omogoča različno hitro gibanje, ležanje in sklanjanje ( pri paši).

Različne vrste sklepov omogočajo različne stopnje gibljivosti; na primer sklep med stegnenico in golenico, ki tvori kolenski pregib, omogoča veliko gibljivost, nasprotno pa sklepi med hrbteničnimi vretenci omogočajo le omejeno gibanje. Vse kosti, ki tvorijo sklepe, so prevlečene s hrustancem, ki je mehkejši kot kost in lahko omili ali popolnoma odpravi posledice obrabe ali poškodb na površini. Sklep dopolnjuje kapsula, ki proizvaja sklepno tekočino, ki podmazuje sklepne površine, ojačan pa je z vezmi ( vlaknati trakovi, ki povezujejo kosti na obeh straneh sklepa). Oblika sklepa in postavitev vezi in ostalih podpornih struktur, ki ga obkrožajo, določajo način gibanja sklepa. Bicelj na primer, se lahko bolj upogne, kot pa iztegne; koleno se lahko samo prepogne, medtem ko se lahko kolenski sklep do določene mere giblje v več smereh.{+++}
Okostje na več načinov dokazuje, kako lahko narava oblikuje različne strukture, ki ustrezajo določenim zahtevam ali funkcijam. Široka, ravna površina lopatice ali plečne kosti in prečni izrastki ledvenih vretenc, zagotavljajo več kot dovolj prostora za pritrditev močnih mišic, ki so potrebne za premikanje sprednjih in zadnjih okončin. Posebne lastnosti lobanje so razmeroma podaljšana lobanja, ki zagotavlja prostor zobem in njihovim koreninam; očesne votline, v katerih so oči nameščene precej visoko nad tlemi, kar konju omogoča, da z vidom pokriva večji del okolice, na preži pred plenilci.

 


http://www.horseweb.de/vs_uk/frame.htm

(1) Teme. (2) Atlas.(1. vratno vretence) (3) Axis.(2. vratno vretence (4) 7. (zadnje) vratno vretence. (5) Lopatični hrustanec. (6) 18. ( zadnje) prsno vretence. (7) 6. ( zadnje)ledveno vretence. (8) Križna kost ( križnica). (9) 1. trtično vretence. (10) Medenica. (11) Stegnenica. (12) Piščal. (13) Golenica (piščal). (14) Petna kost (ena od kosti, ki tvorijo skočni zgib. (15) Zadnja golenica. (16) Skočnica (3. nartna kost). (17) Sezamoidne kosti. (18) Čolničasta kost. (19) 3. prstni člen (nožna ali kopitna kost). (20) 2. prstni člen (kratki bicelj). (21) 1. prstni člen (dolgi bicelj) (22) Kosti gležnja ali skočnega sklepa. (23) Pogačica. (24) 18. (zadnje) rebro. (25) Rebrni hrustanec. (26) Mečast hrustanec. (27) Podlahtnica. (28) Sprednja golenica ( piščal). (29) Sezamoidne kosti. (30) Čolničasta kost. (31) Prednja skočnica ( 3. nartna kost) (32) Zapestne kosti ( tehnično je to zapestje, čeprav mu vedno rečemo koleno). (33) Koželjnica ( lahtna kost). (34) Nadlahtnica. (35) Grodnica (prsna kost). (36) Lopatica. (37) Spodnja čeljust. (38) Diastola (39) Podočnjak. (40) Sekalci. (41) Kočniki. (42) Obrazni greben. (43) Očesna votlina. (44) Lobanja.

 

PREBAVNI SISTEM

 

 

http://www.horseweb.de/vs_uk/frame.htm

(1) Zadnjična odprtina. (2) Danka. (3) Začetek slepiča. (4) Tenko črevo. (5) Ledvica. (6) Jetra. (7) Prepona. (8) Požiralnik. (9) Debelo črevo. (10) Slepič. (11) Danka.

 

Konjev prebavni sistem sestoji iz organov, ki hrano prebavljajo, oziroma težko prebavljivo hrano, ko je na primer, seno, koruza, trava, pretvarjajo v preproste elemente, ko so na primer ogljikovi hidrati, beljakovine ( amino kisline), maščobne kisline, itd., ki jih telo lahko porabi za pridobivanje in shranjevanje energije ali izgradnjo telesa. Organi sestojijo iz prebavnega trakta, kakor imenujemo cev, ki vodi od ust do zadnjične odprtine ( rečemo mu tudi drobovje, črevesje ali prebavni kanal) in dodatnih organov, kot so na primer zobje, jezik, žleze, ki proizvajajo slino, jetra in trebušna slinavka. Posebna značilnost konjevih ust so izredno gibčne ustnice, s katerimi lahko izredno natančno izbira, prebira in pobira hrano, ki pri trganju trave sodelujejo z ostrimi sekalci in gibljivim jezikom, ki hrano prinese do kočnikov. Ti imajo mizi podobno površino, prepredeno z grebeni, ki predstavljajo idealno površino za mletje med zgornjimi in spodnjimi zobmi. Odrasel konj ima 40 zob, razporejenih v naslednjem vrstnem redu: v spodnji in zgornji čeljusti, na levi in desni strani, so trije sekalci, en podočnjak ( samo pri mladih konjih in kastratih) in šest kočnikov. Mlad konj ima mlečne zobe, ki jih do njegovega petega leta starosti zamenjajo stalni zobje. V ustno votlino vodijo Ducts, ki izločajo prebavne sokove iz obušesne žleze in podjezične žleze, ki proizvaja slino. Ustno nebo tvori trdo nebo, ki se proti zadnjemu delu ust nadaljuje v mehko nebo Mehko nebo tvori del žrela, kjer se srečajo dihalne poti in prebavni trakt. Ko konj požira, hrana potuje skozi žrelo in vstopi v požiralnik. Od tam gre naprej v želodec, od koder nadaljuje pot v tanko črevo, nato pa v debelo črevo in danko. Prebavila ( prebavni trakt), od želodca do danke, vključno z the pancreas in jetri ( žlezo, ki proizvajajo še več prebavnih sokov in žolč), se nahajajo v trebušni votlini. Trebušno votlino bi lahko opisali kot veliko » škatlo«, njene stranice so trebušna prepona na sprednji strani, mišice pod hrbtenico, ki tvorijo » pokrov«, trebušne mišice pa dno. Zadnji del » škatle« zapira pelvic outlet, skozi katerega izhajajo danka, mokrilni in reproduktivni organi. Pri samicah vsebuje trebušna votlina tudi jajčnike in maternico; pri obojih, samcih in samicah, pa še mokrilne organe ( ledvica, ureters in mehur).

 

SRCE IN KRVOŽILNI SISTEM

 

http://www.horseweb.de/vs_uk/frame.htm

 

Prednja vena cave, ki prihaja iz glave. (B) Aorta, ki vodi v telo in glavo. (C) Pljučna arterija, ki vodi v pljuča. (D) Pljučne vene, ki vodijo iz pljuč. (E) Levi preddvor. (F) Levi prekat. (G) Desni prekat. (H) Desni preddvor. (J) Zadnja vena cava, ki vodi iz telesa. (1) Aorta. (2) Pljučna arterija. (3) Pljučne vene. (4) Prepona. (5) Levi preddvor. (6) Levi prekat. (7) Koronarne srčne žile. (8) Desni preddvor. (9) Prednja vena cava.

 

KONJSKO KOPITO

 

http://www.horseweb.de/vs_uk/frame.htm

 

(1) Prstna upogibalka ( kita). (2) Sezamoidna kita. (3) Prstna iztegovalka ( kita). (4) Dolga biceljna kost. (5) Kratka biceljna kost. (6) Ožiljen del kopitne krone. (7) Kopitna kost.(8) Ožiljen del lamelnega tkiva. (9) Kopitna stena. (10) Bela linija. (11) Podplat. (12) Podplatna blazinica. (13) Čolničasta kost.

 

 

http://www.horseweb.de/vs_uk/frame.htm

 

 

(1) Neobč(2) utljivi del lamelnega tkiva. (2) Obč(3) utljive lamele. (3) Ožiljen del lamelnega tkiva.

 

 

http://www.horseweb.de/vs_uk/frame.htm

 

(1) Zač(2) etek pete. (2) Pregrada. (3) Podplat. (4) Talni del stene. (5) Sprednji del kopita. (6) Bela linija. (7) Deli žabice: A. Osrednja brazda. B. Greben. C. Stranska brazda. D. Vrh žabice.

Konjsko kopito je popolnoma obdano s snovjo, podobno človeškemu nohtu, ki ga varuje pred obrabo in poškodbami. Konjevo stopalo je sestavljeno iz zunanjega sloja roževine ( kopito), znotraj katerega so prstne in navicular kosti, part of the second phalanx and the deep digital flexor tendon, the end of which is attached to the pedal bone. Stopalo sestavljajo še the digital pad, lateral cartilages, corono-pedal joint, krvne žile in živci. Zunanji sloj sestoji iz kopitne stene, podplata, dveh grebenov in žabice. Kopito je an inert substance, ki je v veliki meri iz keratina, ki ga izloča the coronary corium. Kopito raste s hitrostjo približno 0,5 cm na mesec in dobiva hranljive snovi iz občutljivih lamel ( lističem podobne tvorbe), ki line the pedal bone in ki s prepletanjem s prilegajočimi lističi neobčutljivih lamel kopita, vežejo kopito na kost. Kopito kot celota blaži tresljaje in z nenehno rastjo nadomešča površino, ki se obrablja pri vsakodnevni hoji.

DIHALA

http://www.horseweb.de/vs_uk/frame.htm

(A). Sapnik. (B). Hrustanec (C). Glasilka. (D). Epiglottis
(1) Ustna votlina(2) Nosna votlina (z dostopom do žrela) (3) Manjši sinus. (4) Glavni sinus. (5) Prednji sinusi. (6) Mehkonebni mešiček. (7) Žrelo. (8) Sapnik. (9) Bronhiji ( sapnice). (10) Alveole. (11) Pljuča. (12) Grlo.

Viri
Prevedeno s strani http://www.horseweb.de/

BREZ KOMENTARJEV