Konjereja v Sloveniji:
Slovenija je pretežno hribovita dežela. Od 517.900 ha kmetijskih površin je kar 314.400 travnikov in pašnikov, zato je živinoreja ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti. Konjereja se v zadnjih letih močno povečuje. V letu 1997 je bil stalež konj 9.898 živali, v letu 2000 pa že 14.337 živali. V tem obdobju se je število plemenskih kobil povečalo s 4.019 na 6.532. V letu 1997 je bilo pripuščenih 3.628 kobil, v letu 2000 pa že 4.822 kobil.
Prevladujejo konji hladnokrvnih pasem, haflingerji, kasači, toplokrvni konji in lipicanci, v zadnjem času pa so se izoblikovale manjše reje islandskih, angleških polnokrvnih in arabskih konj, v manjšem številu pa so zastopani še konji Quarter in Appaloosa pasme. Za vse te pasme vodi rodovniške knjige Republika strokovna služba v konjereji, ki skupaj z rejskimi organizacijami za posamezne pasme skrbi tudi za izvajanje rejskih programov.{+++}
Nastanek današnjih pasem konj:
Nastanek različnih pasem konj lahko enačimo z zaključeno selitvijo prakonj. Glede na življenjske pogoje, v katerih so se znašli, so se razvili popolnoma različni tipi konj, saj so lahko preživeli le, če so se povsem prilagodili razmeram. Tako imajo konji iz hladnih, neprehodnih gorskih in ledeniških predelov še danes večje zobovje, voluminoznejše prebavne organe, daljšo, bujnejšo in gostejšo dlako ter so relativno nižje rasti kot konji, ki rasejo v klimatsko ugodnejših območjih s hranilno in bogato hrano.
Tako so se razvile današnje pasme konj: polnokrvni, toplokrvni, hladnokrvni konji in poniji. S stalnim mešanjem teh štirih pasemskih tipov konj so nastale različne konjske pasme, ki jih danes poznamo.
Dandanes je znanih več kot 200 pomembnejših pasem konj.
Konje delimo po pasmah v dve skupini: TOPLOKRVNI KONJI in HLADNOKRVNI KONJI
So bolj vitki in lažji, težki do 600 kg so težji, težki 650 – 1350 kg ali več
imajo tanjši vrat, daljše noge imajo težje glave, debele vratove,
kratke in ravne prsi, noge razcepljen križ in globoke
brez zaščitnih dlak prsi ter močne mišice; zaščitna
dlaka na nogah pokriva
pogosto tudi kopita
sposobni za razmnoževanje sposobni za razmnoževanje
pri 3 -4 letih že pri 2 – 3 letih
brejost traja 330 – 340 dni brejost traja 328 – 330 dni
so bolj živahnega temperamenta imajo flegmatičen temperament
MED TOPLOKRVNE uvrščamo tiste konje, ki so zaradi svoje telesne zgradbe primerni za šport. Večina teh ras ima v svoji krvi večji ali manjši delež angleškega ali arabskega polnokrvnega konja. Ime toplokrvni konj nima nobene zveze z s telesno temperaturo, kvečjemu deloma s temperamentom živali. Mednje prištevamo pasme, kot so lipicanec, slovenski toplokrvni konj, nonius, hanoveranec, holštanjec, trakenec, irski hanter, american seddle horse, quater horse, razni kasači ( francoski, american standardbred, ljutomerski, orlov itn. ) ter druge.
Z imenom HLADNOKRVNI KONJI označujemo težke delovne ter vlečne konje ( npr. slovenski hladnokrvni, noriški, posavski, pincgavski, medžimurski, belgijski, clydesdale, ardenec, shyre itn. ).
Viri:
Republika Slovenija – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Konji (Pasme, nega, šolanje, šport) – Heidrun Werner
Pasme konj – Sašo Krumpak
Konjenikov priročnik – Borut Trapečar
