Dobri strici med konji
Majhna anekdota: Bilo je enkrat lani pozimi, ko je v jahalni klub prišel nov konj, pasme Arabec-Appaloosa, po imenu Shadow. Shadow je kot ponavadi absolviral perfektno predstavo v »arabskem stilu« – visoko dvignjena glava in rep ter dvigovanje nog do ušes. Med prisotnimi jahači se je slišalo šepetanje: »Vau, kako postaven žrebec!«
Žrebec? Mogoče po obnašanju, a ne v anatomskem smislu. Ampak ker Shadow tega ne ve, se še vedno obnaša kot »El Macho Hysterico«, tako kot veliko njegovih kastriranih vrstnikov. To ali pride konj do izraza torej nima veliko skupnega s konjevima dvema majhnima organoma. {+++}
Ta članek bomo posvetili stricem med konji…
»Kaj pravzaprav pomeni kastrat?« … me je pred kratkim vprašalo dekletce med tečajem jahanja. Najprej sem stala tam in tuhtala, kako naj ji povem, ko mi je šinila v glavo ideja: »No, to je žrebec, ki ne more postati očka. Kastrat je lahko samo stric.«
Ali krajše: Kastrat je konj moškega spola, ki so mu operativno odstranili moda. Sedaj obstaja pri konjih tudi že metoda sterilizacije, ko konju samo preščipnejo semensko povesmo, kar za konja ne pomeni tako velikega posega in tudi moda se ohranijo.
Zgodovina
Kastrate so poznali že v srednjem veku kot »mirnejšo alternativo« za ženske in otroke. Pozneje, ko so se konji množično uporabljali v konjenicah, so prevladovali kastrati, saj so veljali za mirnejše in obvladljivejše. Tudi konjeniške policije skoraj brez izjem uporabljajo kastrate. To utemeljujejo s tem, da bi se kobile lahko gonile in »po pomoti« postale breje, žrebci pa pogosto delo raje zamenjajo z zabavo.
Tudi na divjem zahodu so pionirji najraje uporabljali kastrate, kot npr. jahači legendarnega Pony Expressa. Prevelika nevarnost je namreč bila, da bi se žrebec v divjini ob pogledu na voljno kobilo znebil jahača in ga pustil v pustinji. Pri kobilah pa se je pojavilo, da so jih divji žrebci ponoči speljali spečim kavbojem in so morali ti v najslabšem primeru zadnjih 100 milj prepešačiti…
V modernem jahalnem športu je bil do pred cca.10 let kastrat »glavni moški« v hlevu. Nikomur ni prišlo niti na idejo, da bi si omislil žrebca in vse prevečkrat je prihajalo do konfliktov z drugimi jahači.
Zunanjost
Večini kastratov manjka impozantna zunanjost, ki jo imajo njihovi »polno opremljeni« kolegi. To se zgodi med drugim zaradi pomanjkanja hormona Testosterona (moškega spolnega hormona). Proizvodnja tega hormona se odvija v modih in v nadledvični žlezi. Veliko testosterona hitreje zaključi rast in kot naravni anabolik spodbuja rast mišic. Poleg tega ta hormon posega še v 30 drugih rastnih procesov v moškem telesu. Če torej kastriramo žrebca, kar se ponavadi zgodi v starosti od enega in pol do dveh let, ta žival še ni popolnoma razvita. Že nekaj tednov po kastraciji pa začne padati raven testosterona v telesu in ta ne more več pomagati pri rasti. Raven testosterona pri žrebcu je en nanogram na milimeter, medtem ko je ta pri kastratu 0,05 nanograma na milimeter. Kljub temu lahko kastrat ob rednem gimnasticiranju in treningu razvije dobre mišice, ravno tako kakor lahko žrebec svoje mišice izgubi, če se ga uporablja le za ogled na paši in si napase viseči trebuh.
Obnašanje
Kastratovo obnašanje se da ponavadi določiti glede na trenutek kastracije. Če se ga kastrira zgodaj, se pravi v starosti enega do dveh let, bo večinoma za zmeraj ostal otročaj. Se pravi, da mu razen igre in crkljanja, po glavi ne bo hodilo veliko stvari. Za njegov nadaljnji razvoj psihe mu namreč manjka hormonski »cocktail«. Ravno zaradi tega je zgodaj kastriran kastrat zelo obvladljiv in prilagodljiv konj, njegovo otročjost pa v oziru drugih prednosti radi vzamemo v zakup. Tako zgodaj kastriran kastrat nikoli ni bil vodja črede, nikoli ni sodeloval v resnih bojih z drugimi žrebci in je bil vedno voden s strani drugih članov črede. Enoletnik, ki ga kastriramo, je ponavadi 6 mesecev svojega življenja preživel pri mami, se pravi mu niti na misel ni prišlo, da bi se komu upiral. Kastrati, ki jih kastriramo pozneje, se pravi starejše od treh let, svojega žrebčevskega obnašanja ponavadi ne izgubijo. To se zgodi zaradi tega, ker se je to obnašanje vtisnilo v spomin, da se tako obnašajo tudi brez visoke ravni hormona. Tako se lahko zgodi, da pozno kastrirane kastrate ne moremo ločiti od kobil v pojatvi in se lahko le te nalezejo na paši marsikatere spolne bolezni.
Prednosti življenja stricev
Kastrati imajo veliko prednosti. Tako zase kot za svoje lastnike. Ponavadi niso – četudi pozno kastrirani – posebno agresivni in so lahko obvladljivi, z njimi se da torej veliko lažje jahati s prijatelji ali na turnirju. Kastrat si ponavadi ogleda več sveta kot njegov žrebčevski kolega s »hormonalnim overloadom«, ki ga lastnik ne upa spustiti iz boksa. Največja prednost pa je da lahko. Da, in to v nasprotju z žrebcem, vedno kadar se njemu in njegovim prijateljicam na paši zljubi. Z uravnovešenim spolnim življenjem postanejo konji mirnejši. Kastrat lahko ima torej popolno socialno življenje, tako se lahko bojuje z drugimi žrebci in kastrati za položaj v čredi, osvaja lahko kobile in sklepa prijateljstva. Seveda to lahko počnejo tudi žrebci, a ponavadi le v skupinah mladih žrebcev in so prikrajšani za svobodno življenje v čredi.
Zakaj se kastrira?
Bodimo realni in si zamislimo sledečo situacijo: Nekje se rodi žrebček in že po nekaj dneh se rejcu svetijo oči, ko ga gleda na paši. Žrebček zraste v enoletnika in se razvije v majhnega lepotca. Zunanjost brez pripomb, kot balerina, odličen rodovnik, dobre možnosti pri licenciranju. Ali bi kastrirali takšnega žrebčka? Če je vaš odgovor ja, potem bi vas vsak rejec gledal postrani. Na noben način ne bomo kastrirali majhnega »Donnerhalla«, saj se morajo njegove lastnosti prenesti na potomce. Zakaj se torej kastrira? Zaradi treh razlogov:
1. Žival nima tako izraženih rasnih značilnosti kot bi želeli in v reji nima nekih večjih možnosti oz. nima možnosti na licenciranju.
2. Žival ima neko zdravstveno oviro, ki se da rešiti s kastracijo.
3. Žival je preveč agresivna in žrebčevska in predstavlja nevarnost za vse, ki ravnajo z njim.
Zgodi se namreč, da so določeni mladi žrebci preobremenjeni z vlogo pripustnega žrebca in razvijejo težke motnje obnašanja in agresije. Če takšnega konja kastriramo, mu s tem naredimo le uslugo.
Primernost
S kastratom lahko delamo skoraj vse, kar zmore žrebec. Pri tem obstaja le majhna omejitev – to so šole nad zemljo.
Za kapriolo npr., pri kateri konj visoko skoči in nato brcne z nogami nazaj, mora konj razviti visoko stopnjo agresije, kar kastratu le težko uspe. Za druge »nastopaške« elemente: španski korak, piaffe, passage in courbette pa velja, da se jih kastrat lahko nauči popolnoma enako kot žrebec ali v določenem obsegu tudi kobila. Vendar pa pri izvedbi ne postane tako agresiven kot žrebec, saj lahko te vaje pri žrebcu vzpodbudijo proizvodnjo testosterona saj spominjajo na bojno pripravljenost v borbi. V nasprotju z žrebcem kastrat te vaje pojmuje le kot trening za posladke.
Sklep
Kastrat se pojmuje kot »obvladljiv in nezapleten« konj. V obnašanju včasih malce spominja na žrebca, a nima »problemov v glavi«, kot jih imajo nekateri žrebci, če se pojavi kobila.
No, nekateri lastniki žrebcev pravijo: 1 možgani in 2 žogici, jasno je, kdo ima prevlado…
Avtor: Karin Tillistsch, Tovero Magazin, 4/2005
Prevedel: Mitja JAGER
Fotografije: Nuša Osredkar
