Lestvica šolanja konja oz. skala treninga (nem. Ausbildungsskala oz. Skala der Ausbildung) je tista osnova oz. temelj šolanja vsakega jahalnega konja, ki zaradi naravnih danosti (anatomija, biomehanika) prestavlja konju prijazno jahanje ne glede na zvrst (angleško, western,…), disciplino (preskakovanje, dresura, reining) in nivo udejstvovanja (profesionalni šport, rekreacija). Predstavljam jo z namenom, da bi bilo lažje razumet, da jahanje brez določenih kosov opreme (kar v zadnjem času opažamo najpogosteje kot jahanje brez brzde) ni samo po sebi zagotovilo za konju prijazno delo, temveč je lahko le nadgradnja le-tega.
LESTVICA ŠOLANJA KONJA
Ta je sestavljena iz 6 točk, ki se med seboj prepletajo in povezujejo v 3 osnovne sklope, vse skupaj pa je osnova za propustnega konja in je edina pot do dolgoročno zdravega konja in vitalnega konja. Lestvico šolanja bi shematsko lahko prikazali takole:
TAKT pomeni prostorsko in časovno enakomernost gibanja. Se pravi, vsak in vsi posamezni koraki oz. galopni skoki si morajo slediti v enakomernem ritmu in biti enako dolgi, hkrati pa morajo odgovarjati posameznemu hodu (korak, kas, galop). Tako ima korak 4 takte, kas 2 takta in galop 3 takte. Konj se mora venomer gibati v čistem in enakomernem taktu. Kot pri glasbi. To je zagotovilo naravnega gibanja in predpogoj za naslednjo točko lestvice, to je sproščenost.
SPROŠČENOST – konj mora biti sproščen, sicer bo kmalu utrpel bolj ali manj resne poškodbe, ki se dolgoročno razvijejo v kronične in trajne in pri katerih ni poti nazaj. Vsi vemo, kako se počutimo, če smo konstantno napeti oz. imamo zategnjene določene mišice v telesu ali celotno telo. Kratek čas gre, nekoliko daljši čas pa nam dokaj hitro povzroči bolečine. Če odnehamo dovolj hitro, tudi bolečina izgine praktično takoj. Dlje ko traja zategnjenost, dalje traja do okrevanja. Sproščen seveda ne pomeni razpuščen. Konjeva muskulatura mora v gibanju delati. To delo mora biti sproščeno. Kako gre to skupaj? Mišice se krčijo in popuščajo v ritmu gibanja, ki ga določa prej omenjni takt. Le tako so mišice sposobne dlje trajajočega dela, ne da bi to vodilo v bolečino in poškodbe.
NASLON je direktni prevod nem. izraza Anlehnung in dejansko pomeni vez med konjevim zadnjim delom telesa, njegovim hrbtom in jahačevo roko preko vajeti in konjevega gobca. Angleži mu pravijo contact, torej kontakt, stik. Izraz naslon je nekoliko zavajajoč, saj se konj ne sme obesiti na vajeti, temveč mora ta kontakt biti elastičen, mehak in enakomeren. Konj naj bi naslon iskal sam kot posledico sproščenosti in gibanja “od zadaj naprej” (torej aktivnega gibanja z zadnjimi nogami, ko gre energija od zadnjih nog preko sproščenega hrbta in vratu do tilnika).
Posledica naslona je, da konj usloči svoj vrat in gobec približa telesu tako, da se nosna linija bliža vertikali. Koliko bo vrat usločen in kako blizu bo nosna linija vertikali, je odvisno od konjeve starosti in s tem povezane stopnje izšolanosti ter njegove telesne konstitucije, pa tudi hodov in tempa (podaljšanje okvira pri ojačanih tempih). To držo mnogokrat napačno označujemo kot naslon – pa je le posledica dobrega naslona. Nemci tej drži pravijo Beizaumung, slovenskega izraza žal (še) nimamo in od tod omenjena zmota. Naslon NI tipična drža vratu in glave, je kot omenjeno kontakt.
ZAMAH je energični impulz od zadnjih nog konja, ki se izraža na celotnem gibanju telesa naprej. Zamah se s treningom da precej izboljšati in je značilen za kas in galop, ki imata oba fazo lebdenja, prepoznamo pa ga po izrazitem pokrčenju konjevih skočnih sklepov v smeri gibanja ( ne le gor ali celo nazaj) in vidnem nihanju konjevega hrbta (gor-dol), ki jahaču omogoči udoben, globok sed, izboljšani akciji prednjih nog in izrazitejši fazi lebdenja, pri ojačanih tempih pa večje pokrivanje terena (hitrejše gibanje naprej, ne da bi konj hitel). Brez prejšnjih treh točk lestvice ga ni mogoče doseči.
IZRAVNANOST pomeni relativno izravnanost konja in z jahanjem naravnost nima povezave. Konj je izravnan takrat, ko z zadnjo nogo posamezne strani stopa po isti liniji oz. sledi, kot jo določa (riše) gibanje s prednjo nogo iste strani. Po naravi se konji v tem smislu gibljejo postrani in vsaj ena zadnja noga ne stopa po liniji prednje noge iste strani – pri 4/5 konj je to desna noga. Odrivna sila te desne zadnje noge se zaradi neizravnanosti diagonalno prenese preko leve plečke na prednjo levo nogo in tako nastane nevarnost preobremenitve prednje leve noge (na katero se sicer prenaša tudi ista sila, razvita pri odrivu leve zadnje noge). Pri izravnanem konju deluje ta sila direktno v smeri proti konjevemu težišču. Brez izravnanosti se konj ne bo mogel zbalansirati oz. poiskati ravnotežja, prav tako tudi ne bo mogel doseči naslednje točke na lestvici šolanja, to je zbranosti.
ZBARNOST pomeni, da konj prevzame večji del lastne in jahačeve teže na zadnje noge tako, da se spusti oz. se zniža v križu, kar je posledica bolj pod težišče postavljenih in v sklepih bolj pokrčenih zadnjih nog, dvignjenega (navzgor upognjenega) hrbta in privzdignjenega ter v lok usločenega vratu konja ob ohranitvi VSEH predhodnih točk lestvice šolanja. Pri bolj izraziti zbranosti izgleda, kot bi se konj nameraval vsesti, jahač pa ima občutek, kot bi jahal navkreber.
Vse te točke lestvice se povezujejo v tri faze, ki se med seboj prepletajo in medseb ojno dopolnjujejo): FAZO PRIVAJANJA (takt, sproščenost, naslon), fazo RAZVOJA ODRIVNE MOČI (sproščenost, naslon, zamah, izravnanost) in fazo RAZVOJA NOSILNE MOČI (zamah, izravnanost, zbranost).
Vse skupaj pa se poveže in konja naredi PROPUSTNEGA, kar je najpomembnejši cilj celotnega šolanja konja. Propustnost pomeni, da se konj nemudoma in poslušno odziva na jahačeva dejstva. Na priganjajoča dejstva reagira takoj in brez oklevanja, hkrati pa se dejstva roke oz vajeti preko gobca, glave in tilnika ter vratu in hrbta prenesejo v zadnje noge, ne da bi to energijo blokirala kakršnakoli zategnjenost v konjevem telesu. Propustnost je dosežena takrat, ko se konj sproščeno in poslušno odziva na priganjajoča in zadržujoča ter tudi vstran delujoča dejstva odziva mehko, sproščeno in poslušno ter enakomerno na obe strani. Konj je pri tem notranje miren, se pravi je tako psihično kot tudi fizično sposoben izvajati naloge, ki mu jih zada jahač. Tak konj je prijeten za jahati, ubogljiv in vsestransko uporaben.
Ker se posamezne točke lestvice močno prepletajo med seboj, se jih ne trenira vsake posebej v navedenem vrstnem redu, temveč prepletajoče med seboj z vajami dresure od najosnovnejših do – kasneje, ko je konj predhodno ustrezno pripravljen – bolj zahtevnih vaj. Velja le, da tekom šolanja nikoli ne smemo izgubiti katerekoli točke lestvice na račun druge (npr: zbiranje konja ne sme biti razlog za izgubo takta, sproščenosti, naslona, zamaha in izravnanosti). Nekateri vrhunski trenerji sicer postavljajo posamezno točko lestvice pred drugo (npr. sproščenost pred takt), kar pa ne zmanjša pomena vsake med njimi.
Lestvica šolanja je temelj, na katerem stojijo vse zvrsti jahanja. Tako je npr. pri western jahanju lestvica šolanja v osnovi popolnoma enaka, obstojajo le manjša odstopanja, ki so pogojena z nekaterimi specifikami (npr. jahanje s popuščenimi vajetmi, najvišja stopnja zbranosti ni tako izrazita) in o katerih še vedno teče strokovna debata. Vsakršni izgovori, češ da pri npr. western jahanju, jahanju na terenu za prosti čas in drugih oblikah jahanja to ni potrebno, prazni. Hiša brez temeljev ne stoji dolgo.
Na splošno velja, da konj osvoji vse točke lestvice že med osnovnim šolanjem (kamor sodi pri angleškem jahanju šolanje nekako do dresure nivoja L), kasneje pa jih nadgrajuje oz. izpopolnjuje. Skratka celotna lestvica ne predstavlja visoke šole, temveč osnovo, potrebno tako za osnovno uporabo konja (npr. nižji nivoji športa in rekreacija) kot tudi vse zahtevnejše stopnje do najzahtevnejših ravni športa in visoke šole. Podobno kot abeceda in pa poštevanka do 100. Vsak jo potrebuje, od fizičnih delavcev do doktorjev znanosti. Tako, kot moramo znati abecedo, če želimo brati, tako se mora konj naučiti pravilnega gibanja pod jahačem, da ga bo lahko dolga leta nosil brez škode za svoje zdravje in počutje.
