Mamino mleko

Mamino mleko

4296
0
SHARE

Članek objavljen v Reviji o konjih, junij 2002, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: Mag. Milan Božič, dr. vet. med.

Mnogi mislijo, da proizvodnja mleka pri kobili ni tako pomembna kot na primer pri kravah, od katerih mleko uživajo ljudje v naravni obliki ali preko stotine mlečnih proizvodov. Vendar proizvodnje mleka pri kobilah ne smemo podcenjevati. Res, da nekatere civilizacije uživajo kobilje mleko, vendar je proizvodnja mleka najbolj očitna v rasti in razvoju žrebeta. Zato je potrebno razumeti tudi zakonitosti proizvodnje mle­ka, saj tudi s tem lahko zagotovimo kar najboljši začetek v življenju novorojenega žrebeta.

Anatomija mlečne žleze

Mleko proizvaja mlečna žleza pri vseh sesalcih. Različne živali imajo različno število mlečnih žlez, ki ležijo na trebuhu, na obeh straneh srednje linije trebuha. Nekateri sesalci, na primer svinje imajo lahko do 20 mlečnih žlez (10 parov) ali več, primati, med katere sodi tudi človek, pa samo dve. Kobila ima štiri mlečne žle­ze, po dva para, ki ležita med zadnjima nogama in sta ovita, ozi­roma zaščitena s kožo. Na področju seskov koža nima dlake ali pa zelo malo in je še posebno občutljiva na dražljaje sesajočega žrebeta.
Kot celota je mlečna žleza obešena na trebuh s trakovi ligamentov. Pri večini sesalcev ima vsaka žleza svoje izvodilo ali mlečni kanal, ki poteka skozi sesek. Pri kobili bi torej pričakovali, da ima vsaka mlečna žleza po en kanal, torej štiri, vendar ni tako, saj ima­jo kobile le dva seska, ker se izvodili dveh mlečnih žlez na eni strani iztekata samo v en sesek. Tkivo, ki proizvaja mleko v mlečni žle­zi, sestavlja na tisoče alveol, ki jih povezujejo izvodila, sestavljena v gosto mrežo in se združujejo na koncu in praznijo v mlečno cist­erno, ki leži tik nad seski. To si lahko ponazorimo, kot da so alveole grupe grozdnih jagod v grozdu in peclji so izvodila, ki se na koncu združijo v glavni pecelj grozda. Na koncu seska je mišična zapora, imenujemo jo sfingter, katera je odporna na pritisk in preprečuje puščanje mleka iz seska v obdobjih, ko žrebe ne sesa. Če pred porodom pušča kolostrum ali prvo mleko, se ga lahko zbere in da novorojenemu žrebetu kmalu po rojstvu.

Mlečna žleza pri kobili (levo) in pri kravi. 1 - mlečna cisterna, 2 - mlečni kanal, 3 - žlezno tkivo z alveolami, 4 - sesek, 5 - telo žleze.
Mlečna žleza pri kobili (levo) in pri kravi. 1 – mlečna cisterna, 2 – mlečni kanal, 3 – žlezno tkivo z alveolami, 4 – sesek, 5 – telo žleze.

Te mlečne alveole, so obdane z mlečnimi celicami, ki proizvajajo mleko, alveola pa je, kot že rečeno, povezana z izvodili, na koncu pa se mleko zbira v mlečni cisterni, kjer je lahko dosegljivo za žrebe. Ti mlečni mehurčki ali alveole so obdane tudi z mišičnimi celicami, ki se ob sesanju krčijo in potiskajo mleko v sistem izvodil, da je tako dostopno sesajočemu žrebetu. Vsaka alveola ima seveda tudi bogat pletež krvnih kapi­lar, ki oskrbujejo celice s potrebnimi hranili in sestavinami bodo­čega mleka.

Razvoj mlečne žleze

Je viden že pri zarodku ženskega spola. Celice med zadnjima nogama se razvijejo v mlečno žlezo, ki se sicer zelo majhna kot tudi mali seski vidijo že pri novoroje­ni žrebički in se z rastjo telesa tudi razvijajo. V puberteti se zače­nja tudi spolna aktivnost žrebice, s ciklusi na 21 dni in seveda hormonalnimi spremembami. Hormoni, ki poganjajo spolni ciklus, povzročajo tudi rast mlečne žleze ali vimena. Med brejostjo hormon progesteron še bolj vpliva na rast in razvoj mlečne žle­ze.
Po porodu je mlečna žleza dobro razvita in polna kolostruma, to je prvega mleka, ki vsebuje protitelesa za prvo zaščito novorojen­ca, pred vse naokrog prisotnimi okužbami. Zatorej je zelo pomemb­no, da žrebe dobi dovolj tega zaščitnega mleka v prvih urah svojega življenja, saj nekako po enem dnevu protitelesa iz materine­ga mleka ne morejo več skozi sluznico črevesa novorojenega žre­beta. Vendar se mlečna žleza razvija tudi med nadaljnjo proizvod­njo mleka – laktacijo, s tem, da se mlečna žleza še poveča. Proizvodnja mleka doseže vrh nekako med četrtim in osmim tednom. Po višku mlečnosti mlečna žleza počasi nazaduje, pro­izvodnja mleka pada in na koncu preide v stanje, kot je bila pri nebreji živali.

Proizvodnja mleka in izločanje mleka

Mleko nastaja v mlečnih celicah, ki obdajajo alveole. Gradbeni elementi, če jim lahko tako rečemo, dobijo za vsako sestavino mleka mlečne celice iz krvi, ki obilno oskrbuje mlečno žlezo. V celicah nastajajo laktoza ali mlečni sladkor pa mlečne maščobe in beljakovine, ki prehajajo v notranjost alveole. Ko se mleko nabira v alveoli, to pritiska in se izceja v izvodila, od tod pa v sesek, kjer je na voljo žrebetu.
Nivo proizvodnje mleka in izločanja je odvisen od hormonov, ki pa so pravzaprav odvisni od količine mleka, ki ga žrebe posesa. Kakor hitro začne žrebe jesti rastlinsko krmo, posesa manj mleka in hormoni »dovolijo« proizvesti samo toliko mleka, kot ga je potrebno, tako da količina mleka pade.
Ta direkten vpliv sesanja na količino mleka nam je pravzaprav vodilo, kako delati s kobilo in njenim žrebetom. Če na primer žrebe zboli in ne sesa 24 ur ali več, mlečna žleza upade, in če draž­ljajev sesanja ni predolgo, se lahko zgodi, da mlečna žleza ne pro­izvede več iste količine mleka kot prej, čeprav ozdravljeno žrebe hoče sesati kot pred boleznijo. Zato moramo biti zelo pozorni, če žrebe morebiti ne dobi dovolj mleka. Temu padcu proizvodnje mleka se lahko izognemo, če kobilo v času, ko žrebe ne more sesati, molzemo na roko. Podoben primer je na primer, ko je žre­be že odstavljeno in ne more več dobiti mleka, saj se je vime presušilo.

zrebe

Laktacijska krivulja

Proizvodnjo mleka v določenem časovnem obdobju imenujemo laktacija, količino pa lahko izrišemo grafično, s krivuljo v tem časovnem obdobju. To imenujemo laktacijska krivulja, ki je lahko pri posamezni živali zelo različna, predvsem pa odvisna od naše­ga dela s kobilo in žrebetom.
V naravnih pogojih se pri divjih konjih laktacijska krivulja dvigne med 4 in 8 tednom mlečnosti in doseže svoj vrh z nekako 8 do 12 litri mleka. Pri večjih pasmah konj je lahko maksimalna pro­izvodnja mleka 18 litrov in več na dan, kar lahko brez zadrege pri­merjamo s 50 litri mleka pri dobri kravi. Po nekako dveh mesecih začne žrebe pomalo uživati tudi drugo rastlinsko hrano, na pri­mer travo na pašniku. Več ko poje druge krme, manj posesa mle­ka in zato pade tudi proizvodnja mleka v mlečni žlezi.
Na obliko mlečne (laktacijske) krivulje seveda lahko vpliva oskrb­nik živali z dodajanjem druge krme žrebetom. Taka krma se lahko dodaja v različnih obdobjih žrebetovega življenja, primer je krma, ki se dodaja žrebetom že ob prvem tednu starosti in se torej hit­reje navadijo na ostalo krmo in so manj odvisni od mleka. Tako maksimalna količina mleka pri kobili hitreje upade. Če se doda­tki ne pokladajo žrebetom pred 6. tednom je to bolj odvisno od materinega mleka, tako je maksimum količine mleka kasneje in tudi skupne količine mleka je dosti več kot v prvem primeru. Razlika med obema sistemoma seveda ni zanemarljiva. Če zahte­va žrebe veliko mleka, je potrebno ustrezno temu krmiti tudi kobilo in obratno.

 

Laktacijska krivulja, spodaj so meseci in levo količina mleka. Puščica A kaže čas, ko odstavimo žrebe.
Laktacijska krivulja, spodaj so meseci in levo količina mleka. Puščica A kaže čas, ko odstavimo žrebe.

 

Pri konjih v divjini laktacijska krivulja običajno traja 10 do 11 mesecev. Takrat se kobila presuši, nekaj tednov pred porodom novega žrebeta in seveda ne dovoli več sesanja. Obdobje počitka mlečne žleze zadostuje, da se le ta ponovno pripravi na nasled­njo laktacijo. Če kobila ni breja, lahko žrebe sesa vse do leta in pol. Iz grafa laktacijske krivulje vidimo, da nekako ob šestih mese­cih količina mleka pade pod količino, ki je bila ob rojstvu žrebe­ta in v tem času naj bi žrebe pojedlo že določene količine druge krme. V tem obdobju lahko žrebe odstavimo brez problemov, ob tem da mnogo lažje kontroliramo prehrano žrebet, njihovo gru­piranje in drugo.
Razen tega se kobila lahko pripravi na novo žrebe in tudi na delo, ki ga morda zahtevamo od nje.
Mnogo bolj koristno pa je tudi, da kobilo presušimo pri 6 mese­cih, s tem, da takrat žrebe že dobi vsa hranilne snovi iz druge hra­ne, obenem pa kobile ni treba še posebej krmiti za proizvodnjo mleka.
Skupna količina mleka pri povprečni polnokrvni kobili je tako okrog 2000 do 3000 litrov v laktaciji ali približno 2 do 3 litre na 100 kilogramov telesne teže pri težjih konjih in 5 kg mleka na 100 kg pri ponijih. To lahko primerjamo s skupno količino mleka okrog 7000 litrov pri povprečni kravi.

Kvaliteta mleka

Med vsem obdobjem mlečnosti ne varira samo količina mleka, ampak tudi njegova sestava in kakovost. V glavnem lahko reče­mo, da se kakovost mleka pokaže na rasti in razvoju žrebeta.
Najbolj evidentna je sprememba v sestavi mleka v obdobju tik pred porodom in prvih 12 ur po porodu, ko se proizvaja kolostralno mleko ali kolostrum, nekje mu rečejo tudi mlezivo ali omlezvo, pa še drugi izrazi so v uporabi. Po 12 urah se proizvaja normalno mleko.
Kolostrum vsebuje visoko koncentracijo beljakovin imenovanih imunoglobulini. Na začetku ima mleko kobile kar 13% beljakovin v primerjavi s kasnejšim mlekom, ko ima le 2,7%. Že po prvih 12 urah pada količina beljakovin, zaradi padca imunoglobulinov. Imunoglobulini so nosilci protiteles in preko njih dobi žrebe prvo zaščito pred infekcijami. Tak prenos protiteles je izredno pomem­ben pri sesalcih, saj je na primer stena maternice dovolj debela, da preprečuje prenos protiteles preko maternice na žrebe. Da žre­be preživi, je izredno pomembno, da dobi protitelesa preko materinega mleka. Kolostrum mora dobiti žrebe v prvih 24 urah svojega življenja, saj samo v tem času prebavni sistem prepušča celotne molekule imunoglobulinov. Po tem času se ta sposob­nost naglo zmanjšuje in dokončno nepovratno izgubi. S tem se tudi preprečuje vdor bakterij v kri in povzročitev zastrupitve krvi (septikemija). Od takrat naprej žrebe ne more več posrkati proti­teles, saj se te kompletne beljakovine razgradijo preko encimatskega delovanja kot ostale beljakovine na aminokisline in tako absorbirajo skozi prebavni trakt, vendar niso več učinkovite kot protitelesa.

primerjavamleka

V tabeli vidimo primerjavo med posameznimi sestavinami mleka pri posameznih vrstah sesalcev in človeka. Sestavine mleka osta­nejo približno iste v celotni laktaciji. Sicer nastanejo rahle spre­membe v količini posamezni snovi, na primer laktoze, to je mleč­nega sladkorja, ki je sorazmerno konstantna za razliko od maščob in beljakovin, pa tudi količin kalcija in fosforja, ki rahlo padajo vzdolž celotne laktacije. V glavnem lahko rečemo, da količina sestavin mleka z laktacijo pada, to pa vzpodbuja žrebe, da išče hrano tudi drugje, jo počasi nadomešča in se tako naravno počasi odstavi od kobile.

Sestavine mleka

Iz gornje tabele je razvidno, da so sestavine mleka kobile bistve­no drugačne od sestavin mleka drugih vrst, zato je to poznavanje še kako pomembno pri prehranjevanju osirotelega žrebeta. Ni priporočljivo, da se daje mleko ene vrste mladičem druge vrste, na primer kravje mleko žrebetom, saj ne vsebuje dovolj mlečnega sladkorja, količina beljakovin in maščob pa je tudi prevelika. Zato žrebe ne dobi dovolj energije iz virov, ki so mu običajno dostopni in tako pride do obolenja prebavnih organov, na primer driske. Žrebe moramo zato hraniti s primerno hrano, ki je osnovana na kemični sestavi materinega mleka.

Maščobe

Kobilje mleko je manj mastno kot mleko ostalih vrst. Maščoba v mleku je prisotna kot majhne kroglice, ki z mlekom tvorijo emul­zijo in vsebujejo visoko koncentracijo kratko verižnih maščobnih kislin.

Beljakovine

Razen v kolostrumu so beljakovine prisotne v kasnejšem mleku kobile kot kazeini in albumini. Kazein, ki je značilen za mleko, tvori s fermentom reninom strdek ob prisotnosti kisle reakcije v želodcu, kar olajša absorbcijo te beljakovine. To je poznano tudi pri pridelavi sira. Na kazeinski strdek se prilepita kalcij in fosfor, kar omogoči boljšo prebavo tudi teh dveh mineralov. Albumini ostanejo v sivkasto zelenkasti tekočini, ki ostane po oblikovanju kazeinskega strdka. To dobimo pri pridelavi sira kot sirotko, ki jo običajno pokrmijo prašičem. Albumini so prisotni v mleku in v krvi in mlečni albumini kobile so izvrsten vir esencialnih amino kislin (teh konj ne more sestaviti v svojem telesu, ampak jih mora dobiti s hrano). Albumini sestavljajo tudi encime, ki sodelujejo pri prebavi laktoze. Druga vrsta proteinov so globulini, ki jih naj­demo v mleku in krvi, predvsem so važni kot nosilci protiteles v kolostrumu.

kobila
Velika slika: Kobila tri dni pred žrebitvijo. Mala slika: Kobila en dan pred žrebitvijo – na seskih je dobro vidna “smola”.

Laktoza ali mlečni sladkor

Je pomembna energetska komponenta mleka pri konju. Značilno za sesalce je, da eno molekulo laktoze tvorita dve mole­kuli glukoze. Normalna fermentacija oziroma encimska prebava v prebavilih žrebeta razcepi laktozo na molekule glukoze, s čimer je zagotovljena energija za takojšnjo uporabo. Zanimivo je, da konj v starosti 9 do 12 mesecev izgubi sposob­nost razgrajevanja laktoze na tak način, seveda jo lahko razgradi s pomočjo mikroorganizmov v prebavnem traktu, kar pa je zamu­dno in neracionalno. Torej je zgrešeno krmljenje enoletnikov z mlečnimi pripravki, saj niso več sposobni efikasno uporabiti te vrste energije, ki je v mleku.

sestavinemleka

 

Čeprav je naše trenutno znanje o dogajanjih pri proizvodnji mle­ka pri konjih omejeno in se naslanja v glavnem na raziskave pri drugih živalih, predvsem pri govedu, pa z njim vseeno lahko oce­nimo glavne principe proizvodnje mleka pri kobilah. Uporaba tega znanja pa nam tudi omogoča, da lahko v dobro kobile in žre­beta vplivamo na dogajanja pri proizvodnji mleka.

Mag. Milan Božič, dr. vet. med.

BREZ KOMENTARJEV