Značilnost dela ki ga endurance konj opravlja na tekmi, je dolgotrajnost in nizka intenzivnost. Za opravljanje takšnega dela konj črpa energijo iz glikogena, ki je skladiščen v mišicah. Ko so zaloge glikogena izčrpane, se pojavi utrujenost. Iz tega lahko sklepamo, da je energetska komponenta najpomembnejši del prehrane endurance konja in vaša strategija za izbiro pravilne diete za vašega endurancerja, naj bi temeljila na tem, da zmanjšate potrebo po glikogenu ki je skladiščen v mišicah in konju omogočite, da energijo ki jo potrebuje za tekmo, črpa drugje.
Ugotovitve National Research Council-a (ameriškega centra za raziskave) kažejo, da potrebe po energiji pri konjih ki delajo, narastejo za 25 do 100% glede na energijo ki jo potrebujejo če ne delajo. Na to, koliko energije potrebuje endurance konj, seveda vplivajo tudi drugi faktorji: konjeva telesna in psihična pripravljenost, telesna teža, stopnja treninga, jahačeva teža in znanje jahanja, faktorji okolja (temperatura, vlaga), trajanje dela, konfiguracija in kvaliteta terena, starost in sestava mišičnih vlaken.
Zatorej naj bodo ugotovitve NRC-a le vodilo, najprimernejšo sestavo diete za vašega konja in količino hrane pa določite sami na podlagi natančnega opazovanja konjeve telesne teže glede na delo ki ga opravlja. Sledi primer dobro uravnotežene prehrane za endurance konja.
{+++}
Seno, trava, paša: Osnova prehrane endurance konja je vedno kvalitetno seno oz. trava. Konji so po naravi pašne živali, katerih prebavni trakt je prilagojen nenehnemu prehranjevanju. Vlakninasta hrana gre v veliki meri neprebavljena skozi tanko črevo v debelo črevo, kjer jo konj prebavi s pomočjo bakterijske fermentacije.
Vlaknine v senu in travi so nepogrešljive za pravilno delovanje konjevega prebavnega trakta in prehrana, ki ne vsebuje dovolj vlaknin, je lahko vzrok za kolike. Dodatna prednost hranjena velikih količin sena oz. trave pri endurance konju je tudi v tem, da ob takšni hrani konj popije več vode in je sposoben več vode tudi zadržati v organizmu. Ta zaloga trave, vode in elektrolitov v konjevem debelem črevesu je med tekmo neprecenljiv vir energije.
Seno za tekmovalnega konja naj bi bilo v veliki meri seno kvalitetnih trav. Izkušnje kažejo, da je najprimernejše seno za endurance konja tisto, ki vsebuje veliko zelišč in je košeno zgodaj (od konca junija do začetka julija), da ohrani svojo beljakovinsko vrednost. Nekateri tekmovalci se poslužujejo krmljenja z alfalfo, a ta vsebuje preveč beljakovin in kalcija. Presežek beljakovin se ne pretvarja učinkovito v enerigijo, ampak s svojo razgradnjo obremenjuje ledvice. Presežek kalcija v prehrani endurance konja pa “poleni” normalne presnovne mehanizme, ki urejajo raven kalcija v krvi s črpanjem zalog kalcija v kosteh. Posledica tega je, da med tekmo, ko mora konj hitro nadomeščati kalcij ki ga izgublja s potenjem, tega ni sposoben, saj je organizem vajen kalcij pridobivati s hrano, konj pa začne hitro kazati znake pomanjkanja kalcija v krvi.
Če je mogoče, polagajte konju kvalitetno seno zgodnje košnje ali mu nudite kvalitetno pašo, med tekmami, ko potrebuje dodaten kalcij, pa mu lahko ponudite manjše količine alfalfe.
Pesni rezanci: Pesne rezance dodajamo kot vir topljivih vlaknin. Pesne rezance lahko kupimo v obliki dehidriranih peletov, ki jih pred uporabo za dlje časa namočimo v vodi, da se razpustijo. To je še en način, da konju pomagamo vnesti v organizem čim več vode. Pesni rezanci so energetsko bogatejši od sena in lahko skupaj z vodo in elektroliti predstavljajo dragoceno zalogo energije v debelem črevesu.
Večina konj ima radih pesne rezance. Če pesne rezance šele uvajate v konjevo prehrano, začnite z dodajanjem majhnih količin rezancev med zrnje, ki ga konj običajno dobiva. Namočeni pesni rezanci so tudi nadvse priročni za raztapljanje elektrolitov in zdravil, ki jih bo konj tako veliko raje pojedel.
Zrnje: Pri vzdržljivostnem jahanju so zahteve po energiji prevelike, da bi jim lahko zadostili le s senom, travo in pesnimi rezanci. Kvaliteta in količina ogljikovih hidratov v konjevi prehrani sta nadvse pomembni.
Kvalitetne ogljikove hidrate lahko konju ponudimo z uravnoteženimi mešanicami zrnja, ki v določenih razmerjih vsebujejo oves, ječmen in koruzo, a obstajajo omejitve koliko ogljikovih hidratov lahko vsebuje dnevna porcija za endurance konja. Če konju ponudimo preveč ogljikovh hidratov naenkrat, bo določen procent zaužitih ogljikovih hidratov neprebavljen prišel mimo prebavnih encimov v malem črevesu do velikega črevesa. V velikem črevesu se ogljikovi hidrati prebavljajo s pomočjo bakterijske flore, ob tem pa se tvorijo mlečna kislina (ki povzroča bolečine v mišicah – “muskelfiber”) in plini.
Mlečna kislina zniža PH velikega črevesa in spremeni normalno bakterijsko floro, kar lahko skupaj s plini povzroči koliko. Dnevna porcija zrnja naj bo torej razdeljena na čim več manjših dnevnih obrokov. Če konj dobi zrnje v več manjših obrokih dnevno, lahko tanko črevo ogljikove hidrate sproti prebavi, debelo črevo pa ostane neobremenjeno.
Pozorni moramo biti tudi ko dajemo konju koncentrate (krmila, zrnje) pred tekmo – lahko se zgodi, da pride do navala inzulina. Hitra absorbcija sladkorjev iz ogljikovih hidratov povzroči hitro porast inzulina približno 90 minut po zaužitem obroku. Ta presežek inzulina lahko povzorči velik padec vsebnosti sladkorja v krvi. Da preprečimo pojav hipoglikemije med tekmo, je potrebno koncentrate konju ponuditi najmanj tri ure pred štartom, majhne količine zrnja pa mu lahko ponudimo v enakomernih intervalih tudi med tekmo, če je ta dolga in naporna.
Raziskave kažejo, da skladiščenje glikogena, kakršno je v navadi pri človeških atletih ki pred tekmo jedo velike količine testenin, pri endurance konjih ni učinkovit način za nabiranje energetskih zalog. Konji imajo že po naravi višjo raven glikogena v mišicah, zato imajo manj potencijala za skladiščenje večjih dodatnih količin le-tega.
Maščobe: V zadnjih letih se v prehrani endurance konj vedno bolj prepoznava pomembnost dodajanja maščob. Maščobe vsebujejo več energije kot enaka količina ogljikovih hidratov. Ker maščoba poveča energetsko vsebnost hrane, se ob uporabi maščobe zmanjša potreba po drugih energetskih virih.
Izkušnje kažejo, da maščoba vpliva tudi na to, da se zaloge glikogena počasneje porabljajo, hkrati pa uravnava naval inzulina in preprečuje pojav hipoglikemije, ki je pogost spremljevalec hranjenja endurance konja z velikimi količinami koncentratov. Prehrana ki vsebuje več maščob in manj ogljikovih hidratov se je izkazala tudi kot učinkovita kombinacija za lajšanje simptomov pri konjih ki imajo pogosto mišične krče.
Industrijsko pripravljene krmne mešanice vsebujejo majhne količine maščob, navadno manj kot 3%. Maščobo lahko počasi dodajate zrnju oz. krmilom – končna količina naj ne presega 10%. Konji potrebujejo do 21 dni, da se prilagodijo na dodatek maščobe k hrani. Dodajanje maščob le na dan tekme nima omembe vrednih pozitivnih učinkov.
Na trgu so na voljo tudi industrijske krmne mešanice, ki vsebujejo večje količine dodane maščobe, ampak ročno dodajanje maščob ima prednosti. Če zrnju sami dodajate maščobe, lahko glede na vrsto zrnja in maščobe, sami uravnavate energetsko vrednost hrane. Če na primer konj začasno potrebuje manj energije, lahko obroku dodate manj maščobe, ali jo popolnoma izključite. Tudi finančno je ugodneje, če kupite koruzno ali drugo olje in ga dodajate hrani, kot kupovanje že pripravljenje hrane z dodano maščobo.
Vključevanje maščobe v konjevo prehrano naredi hrano tudi bolj okusno, pomaga pri absorbciji vitaminov A in D, organizem oskrbuje z esencialnimi maščobnimi kislinami, ki izboljšajo kvaliteto in izgled kože in dlake, in veže nase prah in drobne delce v zrnju oz. krmilih. Paziti je treba le, da se olje ne pokvari – nekatera olja imajo razmeroma kratek rok uporabnosti. Večje zaloge olja je zato treba shranjevati na hladnem mestu in tesno zaprte, da zmanšamo oksidacijo. Tudi če se vam zdi olje dobro in nima neprijetnega vonja, konja ne silite z njim, če ga začne naenkrat zavračati – najverjetneje je pokvarjeno.
Drugi dodatki: Na voljo je nešteto dodatkov za tekmovalne konje. Ti dodatki so najbolj pravilno uporabljeni, kadar se jih uporablja za odpravljanje točno določene težave oz. primanjkljaja v konjevi prehrani.
Če prehrana vašega konjeva sestoji iz kvalitetne industrijske mešanice krmil in kvalitetnega sena oz. trave, je težko verjetno da konju primanjkuje vitaminov ali mineralov. Lastniki in trenerji konjem radi dajejo dodatne mineralno-vitaminske pripravke kot “zagotovilo” za optimalen uspeh.
Če konju dodajate preveč tovrstnih dodatkov, to navadno ni škodljivo, je pa potrata denarja. Včasih pa se zaradi prevelikih količin hranil in dodatkov lahko pojavi zastupljenost oz. zmanjša konjeva sposobnost za delo.
Predlog za strategijo prehranjevanja: Konj naj ima vedno na voljo kvalitetno seno ali travo, ter vodo v neomejenih količinah. Tudi na tekmi izkoristite vsako priložnost, da mu ponudite dodaten obrok vlaknin. Če vaš konj nima nič proti mokremu senu, mu na tekmah seno namočite v vodo in tako povečajte vnos vode v organizem.
Večer pred tekmo ponudite konju normalno mešanico koncentratov (v našem primeru zrnje/pesni rezanci/olje). Zjutraj pred tekmo mu tri ure pred pričetkom tekme ponudite majhen obrok, ki vsebuje predvsem pesne rezance in malo zrnja in olja.
Ob postankih na veterinarskih vratih naj ima konj na voljo seno ali kvalitetno travo. Ponudite mu tudi pesne rezance z malo zrnja. Če je na postankih na poti na razpolago dobra trava, izkoristite priložnost.
Po tekmi dovolite konju da pije in je toliko sena ali trave, da nadomesti porabljene zaloge v debelem črevesu. Večerni obrok koncentratov razdelite na dva dela. Prvega dobi v času večerje, drugega pa preden greste spat.
Avtorica: Dr. Trisha Dowling, Horses All
Prevedla in priredila: Spela
