Preskakovanje ovir

Preskakovanje ovir

7253
0
SHARE

Odkar človek ni več cenil konja le zaradi mesa in kože, temveč je postal tudi njegov partner pri lovu, je moral z njim preskakovati tudi naravne ovire, ki jih ni mogel objahati. Za časa Ksenofona pa so že preskakovali ovire s ciljem, da bi bili konji in jezdeci dobro pripravljeni za primer vojne.{+++}
Tekmovanja v preskakovanju ovir so postala moderna šele konec 19. stoletja. če so prva tekmovanja v preskakovanju organizirali še v koncu kvalifikacijskih preizkušenj lovskih konj (kot leta 1864 v Dublinu), pa so se iz njih zelo hitro razvila čista tekmovanja v skoku v višino ali daljavo, ki so se zaradi svoje priljubljenosti med gledalci hitro razširila.
Leta 1912 o preskakovanje ovir prvič sprejeli tudi v olimpijske igre. Toda šele ustanovitev FEI (Mednarodne konjeniške organizacije) je ustvarila pogoje za enotna mednarodna pravila. Dotlej je pravila določala država organizatorica olimpijskih iger.
Do sredine 19. stoletja je bilo običajno, da se je jezdec pred skokom, med in po njem nagnil daleč nazaj, tako da je ob odrivu in doskoku razbremenil sprednji del konja oziroma samega sebe obvaroval pred padcem.
Šele proti koncu 19. stoletja je italijanski oficir v konjenici, Federigo Caprilli, revolucioniral držo med preskokom. Pri odrivu in doskoku se je nagnil daleč naprej in tako svoje težišče prilagodil konjevemu. Prednost svoje drže, ki so jo na začetku zasmehljivo označili za “opičjo držo!, je sam predstavil na turnirju leta 1902, kjer je zmagal tako v konkurenci skokov v višino (2,08m) kot tudi v daljavo (7,40m). Prav tako so na mednarodnih turnirjih zmagali mnogi njegovi učenci.

Foto: konji.com

V Nemčiji so ta italijanski sed najprej le obotljivo priznali. Uveljavil se je šele z ustanovitvijo hleva s konji a preskakovanje ovir konjeniške šole v Hannovru. Povezali so ga z gimnasticiranjem konja v dresuri in je nemškim moštvom v naslednjih letih zagotovil številne zmage.
Tekmovanja v preskakovanju ovir so danes, tako kot tekmovanja v dresuri, organizirana v različnih tegorijah in razredih.

Začenjajo z razredom E v kategoriji C (regionalni turnirji); 6 do 12 ovir ne presega 90 cm.
V naslednjem težavnostnem razredu A kategorije C ali B (nacionalni turnirji) je že med 6 in 12 ovir, visokih med 90 in 110 cm.
V razredu L kategorije B je 8 do 16 ovir med 110 in 120 cm.
V razredu M kategorije B ali A (mednarodni turnirji) je med 8 in 20 ovir, visokih med 120 in 140 cm.
V najvišjem razredu, razredu S, je 10 do 20 ovir, visokih med 130 in 160 cm.
Kombinacija različnih skokov v dvojni ali trojni kombinaciji predstavlja pri tem jezdecu in konju posebno težavo.
Postavljalec parkurja uredi “vrt z ovirami”, kot določajo pravila za preizkus zmogljivosti za posamezne razrede. Pred začetkom preizkusa v preskakovanju ovir lahko jezdec prehodi parkur, da oceni dolžino in število galopskih skokov med posameznimi ovirami in določi idealno pot čez ovire. Jezdec si mora parkur, torej zaporedje skokov, tudi vtisniti v spomin, kajti udeleženca, ki “zaide”, izločijo.
Obstajajo različne oblike ocenjevanja posameznih poskusov v skokih. Tako lahko, na primer, seštevajo kazenske točke. če ima več jezdecev enako število napak, je tekmovanje možno ponoviti. V tem primeru je število ovir manjše, nekoliko večji pa sta višina in širina.
Druga možnost sojenja je ta, da napake na ovirah spremljajo kazenske sekunde, ki jih prištejejo času, v katerem je jezdec prejahal parkur. Nadalnja možnost je ta, da ocenijo tako napake kot tudi porabljeni čas.

Foto: konji.com

Konj za preskakovanje ovir

Ali je konj talentiran za skoke (ima zasnove za , se pokaže že pri prostem preskakovanju manjših ovir. Konjevo vedenje pred in med preskokom ter po njem priča o tem, ali je spreten, previden, plah ali preprosto netalentiran.
Zunanji znaki konja za preskakovanje ovir so čvrstost, pravilno okotene zadnje noge, široki, močni sklepi in dolg, mišičast, močan vrat. Dobre osnovne vrste hoda in velika borbenost, veselje do skokov, inteligenca, delavnost ter zaupanje v jezdeca so njegove nadaljnje lastnosti.

Viri:
Heidrun Werner – Pasme, nega, šolanje, šport

BREZ KOMENTARJEV