Previsoka glava

Previsoka glava

2000
0
SHARE

Sodelujoči: Sanja, Sandi, Ana, anonimno

Vprašanje: Pri ujahavanju mladega konja smo opazili, da vleče glavo brez pomožnih vajeti vztrajno gor. Ko ima pomožne gumice, pa je glava v zaželenem položaju in prav nič ne vleče. Takoj ko odstranimo pomožne vajeti pa gre glava gor in tam tudi ostane. Kaj je narobe? {+++}

Anonimno: Ta, da mlad neujahan konj dviguje glavo, je normalno. Pomožne vajeti vseh vrst so koristne samo in zgolj v rokah strokovnjakov. V nasprotnem povzročijo samo nepopravljivo škodo! Treba je vedeti, kakšen namen imajo, kako bodo delovale na konja in kaj hočemo doseči ter kdaj in v kolikšni meri jih uporabljati.

Seveda pa se konja najprej nauči osnov na lonži, kjer ga naučimo teči v naslonu (zadnje noge pod sebe, hrbet in vrat okrogla, posledično tudi glava dol) in mu tako ojačamo muskulaturo hrbta. Ko ga kasneje zajahamo, bo navajen naslona, težo bo zaradi močnejše muskulature lažje nosil in ne bo se toliko izogibal roki oz. brzdi. Posledica tega bo večja sproščenost in seveda naslon.

Ana: Strinjam se, da je pri vjahavanju mladega konja potreben izkušen jahač -ali jahačica. Vseeno pa me zanima, kako mladega konja že na lonži naučiš delati v naslonu? Mogoče je neumno vprašanje, gumic tudi jaz ne maram. Delala sem z mladimi konji, ki smo jih spravljali v naslon (pod nadzorom učitelja) samo z igranjem (včasih tudi vlečenjem) z vajetmi, trajalo je kar precej dolgo in ni bilo tako nežno, kot bi si želela.

Naslon

Sanja: Naslona ne dosežemo z nikakršnim grobim vlečenjem vajeti, ampak samo s potrpežljivim in počasnim delom ter s pravilnim sedom in delovanjem jahačevega križa sedeža in listov. *Naslon* NE pomeni, da ima konj glavo zvlečeno čim bližje prsim in čim bolj nizko, ampak je konj v naslonu, ko se voljno giblje naprej, z elastičnim hrbtom in sproščenim telesom, večino svoje teže pa nosi na zadnjih nogah. Ko je konj jahan v pravilnem naslonu, bo sam od sebe znižal glavo in postal mehkejši na vajetih. S tem, ko napetemu mlademu konju glavo nasilno spravimo v nek položaj, brez da bi karkoli spremenili na njegovem načinu hoje in nošenja samega sebe, ne storimo nič. Način nošenja glave konja v naslonu je samo POSLEDICA pravilnega dela konja, nikakor ne sme biti edini cilj treninga. Naslona se ne da natrenirati v enem dnevu, niti tednu ali mesecu, ampak je za to potrebno pravilno gimnastično delo, ki traja več let, napredovanje pa se kaže v majhnih korakih.

Pomožne vajeti

Pri ujahavanju mladega konja nimajo pomožne vajeti kaj iskati. Toplo Vam priporočam, da prepustite ujahavanje konja nežnemu in potrpežljivemu, izkušenemu jahaču. Učenje v naslonu na lonži ponavadi poteka potem, ko je konj enkrat že dobro navajen na delo na lonži in je sposoben ubogati osnovne človekove ukaze. V ta namen se konja opremi z lonžirnim pasom in uzdo brez vajeti, na obročke brzde pa se pripnejo stranske pomožne vajeti, ki pa morajo biti dovolj dolge, da ne bi povzročile nepotrebnih krčev in napetih mišic v konjevem vratu ali hrbtu. Te vajeti so nekakšen nadomestek za roko jahača, kadar resno delamo s konjem na lonži, in skrbijo za kontakt s konjevim gobcem.

Stranske pomožne vajeti se da uporabljati tudi pri jahanju, vendar so lahko nevarne, če je konj npr. nagnjen k vzpenjanju na zadnje noge, ker se lahko zaradi vajeti prevrne skupaj z jahačem. Tudi pri jahanju morajo biti pomožne vajeti dovolj dolge, da konju le *nakazujejo* pravilen položaj glave in mu pomagajo sprostiti hrbet.

Moje mnenje je tako, da so stranske usnjene pomožne vajeti od kopice tovrstnih pripomočkov edine uporabne in konju prijazne. Gumijaste pa se mi zdijo od vseh tipov pomožnih vajeti najbolj neuporabne. Pa verjetno niti niso te vajeti same po sebi krive za to, ampak ogromno jahačev, ki sem jih imela priložnost opazovati pri delu z njimi. Smisel pomožnih vajeti pač ni v tem, da bi konju glavo prisilno zvezali v željeni položaj, čeprav (na žalost) veliko jahačev tako misli.

Za veliko pomožnih vajeti in najrazličnejše pripomočke obstajata pravi kraj in čas za uporabo. Pri učenju osnov mladega konja pa tovrstne zadeve nimajo kaj iskati.

Anonimno: Kako pa pri western načinu na jahanja dosežejo, da konj dela, nosi težo z zadnjimi nogami. Nisem še opazila, da bi uporabljali kakšne pomožne vajeti.

Sandi: Tako kot pri jahanju, je potrebno konja tudi na lonži primerno gnati naprej in hkrati imeti stik na roki. Seveda si na lonži pomagamo s pomožnimi vajetmi, saj naša roka nima enakega učinka kot pri jahanju. Še vedno pa moramo ohraniti stik s konjevim gobcem! In tako s pravilnim delom konju počasi dopovemo, kaj pravzaprav želimo od njega in potem to utrjujemo. Seveda je uporaba pod sedlom nekoliko drugačna, vendar še vedno ne nujno izključena.

Pomožne vajeti s pridom uporabljajo pri vjahavanju mladih konj recimo tudi v Španski jahalni šoli na Dunaju. ZELO RES pa je, da tovrstni pripomočki nimajo kaj iskati v nepravih rokah! Kajti samo izkušen jahač/trener z veliko znanja bo vedel kdaj, kako in katero vrsto pomožnih vajeti naj se uporabi. V tem kontekstu se mi zdi zelo dobro povedano: “Pomožne vajeti v rokah neizkušenega jahača so kot britev v rokah norca.” (citat iz knjige polkovnika Vladimirja Seuniga, Ljubljančana nemškega rodu, ki je med obema vojnama stal na stopničkah konjeniških iger v Aachenu).

Pri western jahanju dosežejo naslon podobno, le da je vsa reč nekoliko manj izrazita. In ravno tako si lahko pomagajo s pripomočki, za katere enako velja, da ne sodijo v roke začetnikov. Morda pa o tem ve kdo kaj več…

Sanja: Pomožne *usnjene stranske* vajeti (=”Ausbinder”) ali elastične pomožne vajeti?

Pri ujahavanju mladega konja, dokler konj ni sposoben mehko in sproščeno stopati naprej & nositi jahača na svojem hrbtu brez hitenja in porušenega ravnotežja, NIMAJO pomožne vajeti kaj iskati. EVENTUELNO potem, ko je konj enkrat že sposoben nositi jahača in sebe v ravnotežju izravnano naprej, pa ima npr. zaradi različnih razlogov težave pri elasticiranju svojega hrbta in/ali se nosi nepravilno in zdravju škodljivo zaradi drugih razlogov. V takem primeru je smiselno uporabiti stranske usnjene pomožne vajeti za *kratkotrajno* korekturo, da konju nakažemo pravo pot. Nikakor pa ne odobravam začetnega ujahavanja konja s pomožnimi vajetmi. Ob pravilnem delu, ki zahteva več let, bo praktično vsak konj sam od sebe ponudil pravilen naslon. Seveda pa tega ne moremo pričakovati po 6 mesecih dela. To, da je večini jahačev & trenerjev škoda časa in raje malo pospešijo zadevo, je pa že druga zgodba.

Ne poznam natančne procedure šolanja konj v Španski jahalni šoli, vem pa, da traja osnovno šolanje jahača na lonži 2 leti.

Kar se tiče uporabe pomožnih vajeti v Western jahanju: tudi tam se uporabljajo med treningi, le da jih na turnirjih ni videti. Še posebno vprašljiva je uporaba t.i. “tie-down”-a, ki je pogosto zvezan prekratko. Ogromno je že bilo povedanega o izjemno vprašljivih, mnogokrat celo okrutnih metodah v t.i. Western Pleasure disciplini, ki je v ZDA zelo priljubljena. Konji morajo tam nositi glave v nenormalno nizkem položaju, ki je daleč od naravnega. Črne ovce obstajajo povsod, treba se je truditi po svojih močeh, da bi stanje izboljšali.

Kar se tiče uporabe elastičnih pomožnih vajeti, naj končam z mislijo dr. Reinerja Klimkeja, verjetno najboljšega dresurnega jahača vseh časov, ki je s svojim Alherichem dobesedno prikazoval balet v dresurni areni – “Elastične pomožne vajeti naj uporabljajo tisti, ki se čutijo dovolj sposobne zanje. Sam se ne čutim dovolj sposobnega.” Človek, ki je zbral 10 olimpijskih medalj, od tega 7 zlatih, skupaj z 22 medaljami z evropskih in svetovnih prvenstev.

Sandi: Glede “gumic” se popolnoma strinjam s Klimkejevo razlago. Glede “Ausbinderjev” in še nekaterih drugih vrst pomožnih vajeti pa še vedno trdim, da se jih lahko s pridom uporablja na mladem konju. In tu ne gre za neko pospeševanje in neučakanost, gre za olajšanje konjevega razumevanja ter samega dela in sicer na lonži (ne pa pod sedlom!), ko imamo mnogo manj stika s konjem kot v sedlu (je pa delo na lonži osnova za jahanje!). Na ta način lahko konja naučimo teči sproščeno naprej in v naslonu že na lonži in mu tako ojačamo hrbtne mišice še preden se prvič usedemo nanj. S tem mu prve ure dela pod sedlom močno olajšamo (tudi fizično). Seveda ko delamo v sedlu, takrat pa pomožne vajeti odstranimo in delamo brez. Vse pozitivno pa dosežemo le s pravilno in primerno uporabo pripomočkov in le, ko so ti v rokah strokovnjaka. O tem, kdo je dovolj stokovnjaka za to, se seveda da debatirati. To tudi ne pomeni, da je uporaba pomožnih vajeti nujna.

S starejšim konjem se dela podobno kot pri mladem konju, vendar je delo bolj dolgotrajno, saj moramo najprej odpraviti napake in potem konja naučiti pravilnega dela. To pa ni lahko. Poleg tega je pri konjih podobno kot pri ljudeh, s starostjo se vedno težje učijo. Vendar pri 7-8 letnem konju starost še ni opaznejša ovira in ne podaljša drastično samega šolanja. Seveda pa je veliko odvisno od posameznega konja, saj je vsak konj nekoliko drugačen od ostalih.

Priporočena literatura:

  • Osnovno šolanje jahača in konja (modra knjižica) in Nadaljevalna šola jahanja (oranžna knjižica), oboje je prevod nemških Richtlinien (Band I in Band II)
  • »The complete training of horse and rider«, Alois Podhajsky; (Dobi se jo na Amazon.com za cca. 20 USD.)

BREZ KOMENTARJEV