Razumeti konja

Razumeti konja

2277
0
SHARE

Pričujoči tekst je prevod in priredba prvega poglavja knjige “Understanding The Ancient Secrets Of The Horse’s Mind”, avtor: Robert M. Miller. Robert M. Miller je priznan trener konj in zavzet zagovornik in izvajalec t.i. naravnega konjeništva ( Natural Horsemanship). Je tudi eden od najbolj glasnih zagovornikov t.i. vtisnega treninga ( Imprint Training), ki je bil predstavljen tudi že na straneh konji.com. Čeprav se ne morem odločiti, kaj naj si mislim o vdoru v osebni prostor kobile in žrebička takoj po rojstvu, je gotovo le to, da smo ljudje sposobni še marsičesa bolj nečloveškega in krutega, in morda vtisni trening, kot alternativa pretepanju in obvladovanju konja na vse mogoče in nemogoče načine, le zasluži razmislek.
Poglavje, ki ga imate pred seboj, omogoča vpogled v osnove dojemanja in odzivanja konj na okolico in ljudi. Zdi se mi, da bi moral vsak “konjeljubec” poznati vsak nekaj skrivnosti, ki se skrivajo v konju, da bosta lahko srečna oba, on in njegov konj. Prijetno branje! {+++}

RAZUMEVANJE STARODAVNIH SKRIVNOSTI KONJSKEGA UMA

Zgodovini človeške in konjske rase sta močno povezani. Človekovo občudovanje konj sega do naših v jamah živečih prednikov, morda še dlje. Najstarejše ohranjene zgodovinske ” zapise” predstavljajo slike na kamnitih stenah jam. Mnoge od slik prikazujejo konje. Med arheološkimi odkrivanji starodavnih civilizacij, v več primerih kot ne, arheologi naletijo na dokaze, ki pravijo da so bili konji del ekonomske in družbene kulture.

Mnogi vidiki človekovega občudovanja konj, so razumljivi. Z udomačitvijo so konji postali delovne živali. Uporabljali so jih za obdelovanje polj, vleko težkih tovorov in prevoz ljudi. Konji so kulturam, ki so se jih naučile udomačiti, prinesli blaginjo. Povečali so obseg prostora,v katerem so ljudje lahko odkrivali nova ozemlja, lovili, trgovali in bíli vojne. Vojska, ki potuje in se bojuje na konjskih hrbtih, ima opazno prednost pred vojsko na tleh. Konj je bil tudi izredno pomemben element družbe. Tekmovanja, dirke in igre, v katerih so sodelovali ljudje in konji, segajo v čas prve udomačitve konj.

Četudi je mnogo vidikov človekovega navdušenja nad konji razumljivih z vidika praktičnosti in uporabnosti, le-ti prav gotovo ne zaobjemajo vseh razlogov za očaranost nad temi živalmi. Gracioznost in lepota konja nas dandanes prevzame prav tako, kot je pred mnogimi tisočletji prevzela jamske umetnike. Konji so žive umetnine. Vsak dan se več ljudi ustavi ob ogradah ob cesti, da bi uživali lepoto konja, ki galopira prek travnika, kot je obiskovalcev v vseh muzejih umetnosti na svetu. Konji so bili vedno komaj opazen simbol premožnosti in moči. Pripadniki plemena Beduinov radi poudarjajo, da ” je človekov zaklad v trebuhih njegovih kobil”.
Bolj kot vse drugo, pa je verjetno mističnost konja tista, ki pritegne in začara ljudi. V konju je utelešen razpon abstraktnih in neotipljivih osebnostnih značilnosti, ki jih najdemo tudi v nas samih. Iz človekovega zornega kota so nekateri konji, kot nekateri ljudje, plašni in drugi pogumni; nekateri imajo velik delovni zagon, drugi so leni; nekateri kažejo željo po zmagah, medtem ko drugi niso tekmovalni; nekateri se v različnih okoliščinah odzivajo razumsko, drugi nerazumsko; nekateri so vedno prijazni, drugi so včasih nasilni; in za nekatere pravijo, da so iskreni in drugi ne. Morda naša želja, da bi razumeli konje, ni nič več kot želja, da bi razumeli same sebe in ljudi, ki nas obkrožajo.

Stoletja smo pazljivo izbirali plemenske živali in s tem vplivali na izgled in gibanje naših konj. S previdno vzrejo lahko vplivamo na velikost, barvo in obliko konja. Lahko vzrejamo konje, ki bodo hitreje tekli, vlekli težje tovore ali lažje vzdržali dolge pohode prek zahtevnega terena. Genetsko lahko vplivamo na to, ali bo konj imel raje eno vrsto hoda, ali drugo, bo imel dolg ali kratek vrat, ukrivljen ali raven nos.
Ne glede na izbirno rejo, je žrebiček, ki se je včeraj rodil v vašem hlevu, podedoval istih deset lastnosti, ki so jih imeli že konji, narisani na stenah jamskih ljudi. Teh deset podedovanih lastnosti vpliva na to, kako konj dojema svet okoli sebe in kako se odziva na okolje. Te lastnosti vključujejo anatomske, fiziološke in vedenjske značilnosti, ki so močno povezane. Teh deset lastnosti določa, kako se konj odziva na učenje in kako komunicira z ljudmi, ki delajo z njim in z drugimi konji. Lastnosti so vtisnjene globoko v genski zapis in so skupne, brez izjeme, vsem konjem, ki je kdajkoli bil ali še bo rojen. Ko enkrat razumemo teh deset lastnosti, osebnost konja ne bo več tako skrivnostna, kot se je zdela na začetku.
Pravi “konjski ljudje” razumejo teh deset lastnosti in si z njimi pomagajo, ko poskušajo doseči, da bi se konj odzival bolj predvidljivo, in jih uporabljajo kot pripomoček za bolj varno delo s konji.
Noben konj ne more optimalno izkoristiti svojega potenciala, če nima trenerja, ki razume teh deset lastnosti. Noben “konjski človek” ne bo nikoli izkoristil svojega potenciala, če ne razume deset lastnosti. Noben človek, ki dela s konji, ni varen okrog njih, če ne pozna deset lastnosti.

Tukaj je povzetek desetih lastnosti, ki jih podeduje vsak konj. Razumevanje teh prirojenih značilnosti vam bo razkrilo skrivnosti obnašanja konj.

 

  • Skrivnost bega: Beg konju v njegovem naravnem okolju pomeni preživetje. Naravno okolje konja so travnate površine, prerije in stepe. Njegovi največji naravni sovražniki so veliki plenilci, predvsem iz rodu mačk in psov, kot na primer levi in volkovi. Glede na zgradbo telesa, fizioloških in vedenjskih značilnosti, je konj šprinter. Če upoštevamo njegove naravne sovražnike in njegovo naravno okolje, je hiter tek naravnost stran od vira strahu, najboljši način preživetja. Da bi zares razumeli konje, je treba vedno in povsod upoštevati njegovo prirojeno nujo po begu od vsake resnične ali namišljene nevarnosti.

 

  • Skrivnost dojemanja: Živalske vrste, ki so v svojem naravnem okolju plen, morajo imeti večje sposobnosti dojemanja kot plenilci, če hočejo preživeti. Konji so v svojem naravnem okolju plen, ki živi v strahu pred plenilci. Prirojeno jim je, da so ves čas na preži pred nevarnostjo in so vedno pripravljeni na beg. Človek, ki nima veliko izkušenj z delom s konji, pogosto pozabijo na konjevo izredno dojemljivost. Konji imajo neverjetno zmožnost, da zaznajo dražljaje, ki so daleč prešibki, da bi jih začutili ljudje. Pogosto si nenaden beg pred nam nevidno “nevarnostjo” razlagamo kot dejanje neumnosti. Konji so neverjetno dojemljivi za svojo okolico. Tako zelo, da si ljudje njihove zaznave pogosto napačno razlagajo kot “nadnaravne” ali “šesti čut”. Kakor koli že, zaznave, ki izzovejo takšna mnenja, so pogojene z istimi petimi čuti, kot jih imamo tudi sami: vid, sluh, voh, okus in otip. Tisto, kar nam je težko razumljivo, je izjemna razvitost teh čutov pri konju, in posledično bliskovita reakcija na dražljaj, ki je nam nezaznaven, konji pa predstavlja razlog za beg.

 

  • Skrivnost odzivnega časa: Konj ima najhitrejši odzivni čas od vseh udomačenih živali. ” Odzivni čas” je sposobnost dojemanja dražljajev in odzivanja nanje. Živali, ki so po naravi plen, morajo imeti hitrejši odzivni čas kot plenilec, ali pa jih plenilec ujame. Odzivni čas je ključnega pomena pri živalih, katerih obrambni mehanizem je beg. Sam beg ni dovolj. Za preživetje je pomemben takojšen beg pri visoki hitrosti.

 

  • Skrivnost prenehanja občutljivosti na dražljaj: Občutljivost na dražljaj pri konju pojenja veliko hitreje kot pri drugih živalih. Zakaj pri bežeči živali tako hitro pojenja občutljivost na strah vzbujajoč, a nenevaren dražljaj? Če temu ne bi bilo tako, bi konji večino časa bežali in ne bi imeli časa za hranjenje, napajanje, počitek ali razmnoževanje. Zato se morajo konji v naravi čim hitreje naučiti spregledati strah vzbujajoče, a nenevarne stvari, kot so grmenje, toča, in ostale rastlinojede živali, kot so bizoni, antilope in jelenjad. Kar se enkrat naučijo, ne pozabijo nikoli.

 

  • Skrivnost učenja: Ne samo, da konji izredno hitro postanejo neobcutljivi na nenevarne dražljaje, ampak tudi druge oblike ucenja sprejemajo z enako hitrostjo. Ce je prva izkušnja, na primer kovanje, natovarjanje na prikolico, prvo sedlanje, itd, za konja travmaticna, se bo tudi v prihodnje bal postopka. In obratno, ce je prva izkušnja prijetna, si bo konj to zapomnil in bo še bolj dojemljiv za podobne postopke v prihodnosti. Razlog, da dobri trenerji v neverjetno kratkem casu dosegajo rezultate, da uporabljajo primerne nacine oblikovanja vedenja, ki izhajajo iz njihovega poznavanja konjevih naravnih danosti in sposobnosti.

 

  • Skrivnost spomina: Konjski spomin je skoraj nezmotljiv. Konji nikdar ne pozabijo ničesar! Na srečo konji odpuščajo, a če ne bi bilo tako, večina slavnih trenerjev ne bi imela od česa živeti. Konji so zmožni preživeti in prenašati nesprejemljive, neprimerne in nehumane načine treninga. Čeprav mnogim od njih uspe postati zadovoljivi športniki, relativno nova znanost, etologija ( znanstveno raziskovanje obnašanja živali v njihovem naravnem okolju), spodkopava to informacijo in kaže, da je večina tradicionalnih načinov učenja in treniranja neprimerna in neučinkovita.

Osel in njegov mešani potomec, mula, imata podobno dober spomin kot konj, le da ne odpuščata. Posledično so osli in mule znani po tem,da jih je veliko težje učiti kot konje. Vsi dobri trenerji mul lahko učijo konje, obratno ne velja. Res je, kar pravi star pregovor: “Mule ja morajo biti trenirane tako, kot bi bilo konje treba trenirati.”
Konji vse, česar se naučijo v življenju razdelijo v dve skupini: tisto, česar se ni treba bati, in kar lahko posledično ignorira; in tisto, česar se je treba bati, in od česar posledično beži. Ta lastnost je v divjini izredno uporabna in izkorišča neverjeten spomin te živali, kar se tiče udomačenih živali, pa večkrat povzroča probleme. Če konj nenevarne dražljaje ( kot na primer električne škarje, kos plastike, belo mačko, zastavo, traktor ali veterinarja) umesti v kategorijo stvari, od katerih je treba bežati, to predstavlja gromozanski problem vsem, ki se s konjem ukvarjajo. Vse kar konj doživi, oblikuje trajen odnos do te izkušnje, še posebej, če je konj mlad. Zato je ključnega pomena, da ljudje, ki delajo s konji ne povzročajo slabih izkušenj , ki jih bo konj za vedno obravnaval kot razlog za beg. Še posebej je to problematično za kmete in veterinarje, ker večina stvari, ki jih počnejo, vzbujajo strah, nekatere pa tudi bolečino.
Zatorej je dolžnost lastnika konja, da konja navadi sprejemati posege , kot so kovanje, brušenje zob, veterinarski posegi, itd.

  • Skrivnost hierarhije: Konja si je od vseh domačih živali najlažje podrediti. Kot čredna žival je vse življenje deležen hierarhije nadrejenosti in ker je žival, ki pred nevarnostjo beži, potrebuje vodstvo, da ve kdaj in kam bežati. V naravi konji potrebujejo vodstvo in ga voljno sprejmejo. Celo po naravi nadrejene samotarje ( ki so izjema pri vseh živalih, ki živijo v čredah) ni težko porediti , če vemo kako. Načini učenja, ki so potrebni za dosego tega cilja, ljudem niso v naravi. Moramo se jih naučiti.

 

  • Skrivnost nadzorovanja gibanja: Konj je edina domača žival, ki nadrejenost izraža in določa z nadzorovanjem gibanja ostalih konj. Pri vrsti živali, kateri beg pomeni življenje ali smrt, je razumljivo, da je nadzor razporeda konj v čredi, način za določanje vodstva. Nadrejen konj z grozečimi gibi proti podrejenim doseže, da mu podrejeni konj odstopi svoje mesto v čredi in s tem potrdi vlogo nadrejenega vodje.

Nadzor gibanja je osnova treningov konj pri vseh disciplinah. Konji sprejmejo našo nadrejenost, ko jih pripravimo do gibanja, kadar bi oni raje stali, ali kadar omejujemo njihovo gibanje. Zaradi tega trenerji uporabljajo mnoge načine za nadzor konjeve želje po begu. Ti načini vključujejo okrogle ograjene prostore (maneže), navadne maneže, lonže, vozne vajeti,…

  • Skrivnost telesne govorice: Vsaka živalska vrsta ( tudi ljudje) izraža podrejenost z govorico telesa, ki jo pripadniki iste vrste instinktivno razumejo. Tudi konji posredujejo komaj zaznavne znake, kadar so se pripravljeni podrediti kakršni koli nadvladi. Telesne govorice konj se moramo naučiti iz izkušenj ali z izobraževanjem. Telesna govorica konj , oziroma posredovanje znakov, je edinstvena za konje. Nujno je, da se ljudje , ki delajo s konji, naučijo telesne govorice svojih oskrbovancev.
  • Skrivnost zgodnje zrelosti: Konji so ena od vrst živali, katerih novorojenčki so ob rojstvu nevrološko odrasli. To je značilno za novorojenčke večine vrst živali, ki v naravi predstavljajo plen. Na primer, na novo izlegli piščančki, račke, goske, novorojeni telički, ovčke in žrebički, so polno aktivni takoj po rojstvu. V nasprotju z muckami, psički, medvedki, ali novo izleglimi sovami ali orli, ki so vsi plenilci in ob rojstvu povsem nemočni, morajo biti živali, ki predstavljajo plen, hitro sposobne zaznavati nevarnost in bežati od nje.

Obdobje vtisovanja živali, ki so nevrološko zrele ob rojstvu ( tudi konji), je takoj po rojstvu, ko vidijo in si zapomnijo vse, kar se premika in čemur hočejo slediti ( navadno je to mati). Ta lastnost jim v naravi pomaga, da ostanejo ob svoji materi in s svojo čredo, česar se zelo hitro navadijo. Pri vrstah živali, ki ob rojstvu niso nevrološko popolnoma razvite ( mucki, psički…), se obdobje vtisovanja pojavi mnogo pozneje ( šest ali sedem tednov pri psičkih, na primer). Tehnike vtisovanja omogočajo takojšnje učenje in trajnost naučenega. Najboljši čas za učenje konj je torej takoj po rojstvu. Odnosi, značaj in odzivi se lahko oblikujejo v samo nekaj urah,če vemo kako.

Viri
Prevedeno s spletne strani: http://www.robertmmiller.com/horse_behavior.htm

BREZ KOMENTARJEV