Sorodniki konja

Sorodniki konja

11076
0
SHARE

Konjevi sorodniki so, osli, pol osli in zebre. Verjetno so nastali v pliocenu iz hippariona. Vsi spadajo v rod Equs, družino konj (Equidae), podpred lihoprstih kopitarjev (Perissodactyla), red kopitarjev (Ungulata), podrazred višjih sesalcev (Placentalia) in razred sesalcev ( Mammalia).
Konjevi sorodniki imajo daljše uhlje, na hrbtu jeguljaste proge, kar je pri konjih sila redko, na nogah pa imajo prečne proge. Osli in pol osli imajo dlako na trebuhu in notranjih delih nog izrazito svetlejšo (vsi razen onagra). Konj ima kostanje na vseh štirih nogah, konjevi sorodniki pa samo na prednjih. Pri konjih je rep po celi dolžini obrasel z žimo, pri sorodnikih je kitast; osli imajo poleg tega samo pet križnih vretenc. Pri kobilah traja brejost 335 dni, pri oslih 360, pri zebrah celo 370 dni. {+++}

Osli (Equus asinus)

O oslih ljudje dandanes nimamo najboljšega mnenja. Ime označuje nekoga, ki ne slovi ravno po veliki meri inteligence. Pa vendar je bil osel v zgodovini zelo cenjena žival.

Današnje pasme oslov lahko razdelimo v tri skupine (Brinzej):

  • Equus asinus africanus -severnoafriški osel, osli na nekaterih sredozemskih otokih in domači, balkanski osel
  • Equus asinus somiliensis – vzhodnoafriški (Tanzanija, Kenija, Somalija), egipčanski, nubijski in arabski osel, ki živi v Južni Aziji;
  • Equs asinus europaeus – španski, italijanski, francoski in južnoameriški osel.

Equs asinus africanus in Equus asinus somiliensis so predvsem primitivne pasme etiopskega, severnoafriškega, azijskega in balkanskega osla sive in črne barve. Povprečno so visoki okoli 100 cm, obseg trupa pa je komaj čez 110 cm.

Egipčanski in ciprski osel spadata med kulturne pasme, saj sta z vzgojo pridobila boljšo in višjo zgradbo (višina 135 cm). Poleg njih spadajo med kulturne pasme tudi apulijski osel iz južne Italije, visok 135 – 145 cm, katalonski osel, ki doseže celo 160 cm, in francoska pasma poitou, ki daje s primernimi kobilami (predvsem pasme mulassier) najboljše mule.
Z nižjimi, močnimi in trdnimi kopiti se odlikuje tudi balkanski osel, razširjen po Istri in Dalmaciji, Romuniji in na Madžarskem.

Osel je zelo primeren za križanje s konjem. Tako dasta osel in kobila mulo (Equus mulus), oslica in žrebec pa mezga (equus hinnus). Mule so zelo vzdržljive in skromne. Zaradi večje rasti so primerne za vleko tovora. Dobro prenašajo žejo ter pike žuželk in nikoli ne zbolijo zaradi kolik. Povprečno živijo 25 let, včasih celo več kot 50 let.
Mezgi so zelo primerni v težko dostopnih predelih, kjer so strme steze, saj imajo predkonji to prednost, da nimajo vrtoglavice.

Foto: Suni

Polosli (Equus hemionus)

Onager (Equus hemionus onager)
Onagrova domovina je jugozahodna Azija (Indija, Irak, Iran, Sirija, severna Arabija, Mezopotamija, Afganistan). Danes živi v naravi le še v Iraku. Visok je 125 cm in je značilne rumeno rjave barve.

Kjang (Equus hemionus kjang)
Živi na Tibetu in v Sikkimu, zato ni čudno, da je postal popolnoma planinski tip, ki živi celo na območjih, višjih od 4000 m. Višina vihra je 130 cm. Njegova dlaka je kostanjeve barve, le ob strani je nekoliko svetlejša.

Kulan (Equus hemionis kulan)
Kulan živi v Mongoliji in na prikaspijskem območju v skupinah 5 – 20 živali, ki jih vodijo žrebci. Je sive ali kostanjeve barve, s temno progo na hrbtu, medtem ko je po trebuhu svetel. Udomačiti ga je zelo težko.

Zebre (Equus hippotigris)

Divje zebre živijo še danes v Afriki. So odlični tekači, saj v polnem gibanju dosežejo hitrost tudi do 65 km/h, s čimer se izenačujejo z najboljšimi tekaškimi konji. K temu je verjetno bistveno pripomogel naravni izbor.

Viri:
Konjenikov priročnik – Borut Trapečar

Pasme konj – Sašo Krumpak

BREZ KOMENTARJEV