Zadnje dni avgusta 2003 sem se s prijatelji odpravil na Dunaj, točneje v Schönbrunn, kjer je Španska jahalna šola imela predstavo na dvorišču palače, imenovanem Ehernhof. Na tem mestu je bila predstava letos prvič v zgodovini Španske jahalne šole, ponovili so jo sedemkrat. Sicer je bila podobna predstava v Schönbrunnu že leta 1972, ob 400-letnici Španske jahalne šole, a takrat so jahali za palačo v parku. Avstrijci so, kot je pri njih v navadi, pripravili zelo lep prostor, maneža in tribune skupaj z osvetlitvijo so bili pripravljeni brez napake.{+++}
Ob osmi uri zvečer so bile tribune skoraj polne in tako je ostalo do konca. Po uvodu napovedovalca Berndta von dem Knesebecka, smo po tradiciji vsi vstali v čast avtrijske himne, ki jo menda predvajajo pred vsako predstavo. Kot zanimivost naj povem, da je Berndt prvič napovedoval za Špansko jahalno šolo že pred 14 leti in jih je od tedaj spremljal po turnejah v Švici, Franciji, Nemčiji in ZDA.
Po himni je sledil Pozdrav, kjer so v častnem krogu jahali v naslednjem vrstnem redu: Oberbereiter Klaus Krzisch in Siglavy Rindunica, Oberbereiter Johann Riegler in Neapolitano Pastime, Oberbereiter Wolfgang Eder in Neapolitano Nicoletta, Bereiter Herwig Radnetter in Siglavy Famosa, Bereiter Andreas Hausberger in Maestoso Basowizza, Bereiter Harald Bauer in Conversano Undine I, Bereiter Jochen Rothleitner in Conversano Toscana II, Bereiter Rudolf Rostek in Siglavy Priama, Bereiteranwärter Herbert Seiberl in Conversano Toscana I, Bereiteranwärter Florian Zimmermann in Conversano Amata II, Eleve Marcus Novotny in Siglavy Cäcilia.
Nato je sledila predstava Vsi hodi in gibanja visoke šole, 1. del, kjer so predstavili poleg osnovnih hodov še travezale, piruete, piaffe in passage. V skladu s tradicijo je bil en od nastopajočih konj rjavec, saj legenda pravi, da mora v Španski jahalni šoli vedno biti tudi rjav ali črn lipicanec, sicer bi to pomenilo konec za to ustanovo. Tega pa nihče noče. Sicer imajo problem s temi rjavci, saj jih že tako ni veliko, še manj pa je primernih in sposobnih za Špansko jahalno šolo. Predstava je bila zelo lepa. Le nekaj me bega, v programu piše, da so nastopali Oberbereiter Krzisch na Siglavy Rindunici, Oberbereiter Riegler na Neapolitano Pastime, Oberbereiter Eder na Neapolitano Nicoletti in Bereiter Hausberger na Maestoso Basowizzi. Vsi ti konji so, tako program, so prišli v areno že v prvi točki, pri pozdravu. A tam noben ni bil rjav. Ker si imen res nisem zapomnil na pamet, vem ne morem povedati, kje se je prikradla napaka v tiskani različici programa.
Tretja točka je bil Pas de Deux, ki je bil programsko precej bogatejši in zahtevnejši kot tisti, ki ga lahko vidimo v Lipici, tudi časovno precej daljši, a vendar morda ta par žrebcev morda ni bil najbolje izbran, saj sta bila močno različna v temperamentu. A kljub temu je bil ta Pas de Deux najlepši, ker sem jih dosedaj videl, je pa k temu morda pripomoglo tudi okolje in svečanost. Sicer res lep in zahteven Pas de Deux so nam predstavili Oberbereiter Eder in Conversano Corvina ter Bereiter Bauer na Conversano Undine I.
Kot četrta točka je prišlo Delo na roki (oz. šola nad zemljo na roki), kjer smo videli, da imajo na Dunaju resnično težave, kot je že bilo slišati govorice. Ali je problem v zadostnem številu dovolj talentiranih konj ali morda v čem drugem, ne morem reči. A to točko sem v Lipici že videl boljšo. Levade so bile lepe, a tudi tu smo videli nekaj ne ravno najlepših poskusov. Courbette so sicer bile lepe, morda celo boljše od levad, a več kot 3 skoke nismo videli (po klasičnih pravilih mora biti 3-5 skokov), Courbette pa jim niso šle najbolje. Izvajala sta jih dva konja, starejši le pod vodstvom enega jahača, je delal dobro, drugi pa je izvedel eno in potem nismo več videli pravzaprav nič. Res škoda. Upam, da bodo ob pomoči bivšega Oberbereiterja Georga Wahla, ki pri svojih 82 letih ponovno trenira v ŠJŠ in ki je zagotovo en najboljših, če ne najboljši strokovnjak za šolo nad zemljo, le uspeli odpraviti pomanjkljivosti. A točka je imela svojo svetlo stran. Ves čas, kakih 15 minut zagotovo, je en od žrebcev pripet med pilarje skoraj brez pavze izvajal zelo lep piaffe. Njegov jahač je stal za njim na levi strani z bičem v roki. Žrebca se z bičem ni niti dotaknil, piaffe pa je zastal le, ko je jahač dvignil bič k sebi in pristopil k žrebcu, ga pohvali, mu dal sladkor in ga prepel na drugo stran. Ko se je postavil spet na svoje mesto in z bičem pokazal proti Žrebcu, je ponovno začel s piaffejem in ga nadaljeval. Izjemno. V tej točki so sicer nastopili Oberbereiter Krzisch in Pluto Servola, Oberbereiter Riegler in Favory Superba, Oberbereiter Eder in Favory Romana, Bereiter Radnetter in Siglavy Materia, Bereiter Bauer in Maestoso Cattinara, Bereiter Rothleitner in Favory Raluca, Bereiter Rostek in Converano Toscana III.
Sledila je predstava Dolge vajeti, kjer saj sta Bereiter Hausberger in Conversano Dagmar resnično prikazala to umetnost. Gledalec skoraj ni mogel opaziti ukazov jahačevih rok in biča, žrebec pa je izvajal vse elemente visoke šole jahanja. Zelo lepa predstavitev vseh hodov in gibanj visoke šole, travezal, piaffeja, passagea, sanžmajev na tri, dva in en galopni skok, piruet, skratka vsega, kar lahko vidimo pod jahačem, le da tokrat samo s pomočno vajeti in biča.
Za dolgimi vajetmi je prišla na vrsto Šola nad zemljo, tokrat pod jahačem. Precej boljša predstavitev šolskih skokov kot tista na roki, sicer še vedno ne najboljša v njihovi zgodovini, je nekoliko popravila vtis, ki so ga ustvarili s šolo nad zemljo na roki. Oberbereiter Riegler in Neapolitano Madar, Oberbereiter Eder in Conversano Calcedona, Bereiter Radnetter in Siglavy Materia, Bereiter Rothleitner in Conversano Amata I ter Bereiter rostek in Neapolitano Nima I so predstavili levado, courbetto in capriolo. Kot vedno so v tej točki jahali brez stremen.
Sledila je 15 minutna pavza.
Po pavzi je sledila točka Vsi hodi in gibanja visoke šole, 2. del. V tem drugem delu sta Oberbereiter Klaus Krzisch in Siglavy Manuta I, 24-letni žrebec, zvezda Španske jahalne šole predstavila svoj izjemni solo. Solo se vedno jaha z eno roko, jahač v levi roki drži le vajeti kandar, medtem ko so vajeti podložne brzde popolnoma popuščene, v desni roki pa drži navzgor obrnjeni bič. To je zagotovo vrhunec šolanja konja, saj je izjemno težko brezhibno odjahati vse elemente visoke šole z eno roko, še posebej samo na kandaro. Resnično lepa predstava, tekoče, lahkotno gibanje 24-letnega žrebca, skoraj nepremičen sed 53-letnega Oberbereiterja Klausa Krzischa, komaj opazno delovanj na konja in lepo izvedeni elementi so ustvarili sliko, ki je resen gledalec ne bo kmalu pozabil. Prav s to točko in kasneje še s šolsko kvadrilijo sta Oberbereiter Krzisch in njegov Siglavy Mantua I pokazala, da je Španska jahalna šola kljub težavam, s katerimi se spopadajo pri šolskih skokih, še vedno svetovna elita, ki skoraj nima konkurence.
Sledila je Šolska kvadrilja z osmimi konji in jahači (šolska kvadrilija se po pravilih lahko jaha s 4, 8 ali 12 konji in jahači): Oberbereiter Krzisch in Conversano Amata II, Oberbereiter Riegler in Siglavy Allegra, Bereiter Radnetter in Siglavy Famosa, Bereiter Hausberger in Syglavy Cäcilia, Bereiter Bauer in Syglavy Superba, Bereiter Rothleitner in Conversano Toscana II, Bereiter Rostek in Siglavy Priama, Bereiteranwärter Seiberl in Conversano Toscana I. Zagotovo poleg Krzischevega sola s Siglavy Mantuo I je bila kvadrilija vrhunec predstave. S to zadnjo točko so skupaj potrdili to, kar je že pokazal Oberbereiter Krzisch pokazal že v solu, da so elita in da to ostajajo. Izjemna usklajenost, harmoničnost in natančnost, kake pol ure trajajoče kvadrilije je, vsaj v mojih očeh, popravila in zasenčila nekolikšno razočaranje v prvem delu predstave. V živo videti osem konj in jahačev, usklajenih do potankosti, vseh osem jahačev enako sedi na konjih, vseh osem parov dela enako, zrcalnost slike je popolna, zahtevnost programa visoka in trajanje izjemno, vse to videti v živo je resnično nekaj posebnega.
Predstava klasične šole jahanja v kraljevo cesarskem okolju in ob opremi jahačev in konjev izpred nekaj stoletij je zelo podobno ogledu najboljših predstav v gledališču, kombinacija koncerta klasične glasbe, baleta, gledališča in konjeništva je resnično nekaj posebnega. Zato se ne gre čuditi cesarjem, da so Špansko jahalno šolo ohranili toliko stoletij. V dobro konjeništvu kot tudi umetnosti željne publike upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnjih stoletjih, pa čeprav brez cesarjev.
