Voltižiranje je izvajanje likov ob konju, na njem ali nad njim.
Napoleon I. je imel posebej usposobljeno elitno skupino infranteristov majhne postave, ki so se na posebno povelje zavihteli za konjeniki na njihove konje, da je tako več vojakov doseglo določen cilj. Pripadniki te elitne skupine so se imenovali voltižerji.{+++}
Toda že v obdobju pred našim štetjem so vojaki izvajali vaje na konju za krepitev telesnih sposobnosti in za ohranjanje kondicije. Danes je voltižiranje zelo priljubljen rekreativni šport za otroke in mladostnike. Smisel voltižiranja je telovadna gimnastika na konju, ki se giblje v galopu. Lahko je skupinsko ali posamično. Otroke in mladostnike pri tem zgodaj navadijo ravnanja s konji. Učijo se prilagajati gibanju konja in v vseh vrstah hoda (na tekmovanjih samo v galopu) izvajajo vaje na konjevem hrbtu in ob njem. Poleg športnega treninga razvijajo tudi smisel za skupnost in sodelovanje, medsebojno obzirnost in pripravljenost pomagati.
Z vključitvijo v skupino je lažje premagan začetni strah in krepi se zdrava samozavest. Z nego in oskrbo voltižirnih konj pred vsako uro in po njej se razvija tudi občutek dolžnosti in odgovornosti.
Torej lahko voltižiranje kot uvajanje in predpripravo za poznejše individualno jahanje samo priporočajo. Začetniki v voltižiranju morajo biti – tudi ob majhnih konjih za voltižiranje – stari najmanj šest let, ker sta pri manjših otrocih sposobnost koncentracije in tudi gibalna spretnost preslabo razviti. če je na razpolago samo velik konj za voltižiranje, morajo biti začetniki stari najmanj osem let ali biti vsaj tako veliki, da dosežejo notranji ročaj voltižirnega pasu, da se lahko dvignejo.
Voltižirna skupina mora imeti med 10 in 14 članov. če jih je več, se ni mogoče dovolj posvečati posamezniku, če jih je manj, je telesna obremenitev posameznika prevelika. Do starosti 16 let lahko mladostnik sodeluje v tekmovalni skupini, pozneje se lahko udeležuje tekmovanj le še kot posameznik. Tudi število tekmovalcev v tekmovalni skupini je omejeno na 8 in rezervo.
Konj se giblje v levem galopu na lonži v lonžirnem krogu okrog vodje lonže. Vežbališče mor imeti najmanj 18 do 20 metrov premera, kar omogoča zadostno varnostno razdaljo na vseh straneh. Ustrezna so trda, prožna, ne premehka tla.
Osnovne oblike in obvezne vaje
Pri voltižiranju poznamo osnovne oblike ter obvezne in proste vaje. Vse obvezne in proste vaje vključujejo osnovne oblike, ki jih sestavljajo:
- tek do konja,
- tek ob konju pred skokom na konja,
- sed,
- spust ali seskok.
Šele ko voltižerji osnovne oblike izvedejo brez težav, sledijo obvezne vaje:
- osnovni sed,
- zastava,
- mlin,
- odbočka,
- stoja,
- škarje.
Med tekmovanjem mora vsak posamezen udeleženec izvesti vsako od 6 obveznih vaj. Šele v času, ki preostane, lahko udeleženci predstavijo proste vaje.
Konj za voltižiranje
Vsakega konja ni mogoče uporabiti za voltižiranje. Za začetnike in male otroke so pogosto dovolj primerni majhni konji, kot haflngerji, connemara poniji ali norvežani, če izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje. Za tekmovalne skupine s starejšimi udeleženci ali za večje otroke mora biti višina konjskega vihra 160 cm.
Ob tem veljajo naslednje zahteve:
- Konj mora biti tako krepko grajen, da v galopu na svojem hrbtu z lahkoto nosi 3 mladostnike.
- Star naj bo vsaj 5 let, ker konji šele v tem času odrastejo, kar pomeni, da so kosti, mišice in vezi dovolj trdne.
- Trdno zdravje ter neoporečne okončine in kopita so nujni, ker voltižiranje zahteva od konja vzdržljiv galop (najmanj 15 minut brez prekinitve) ob močni obremenitvi in enostranskem gibanju (vedno v levo smer).
- Medtem ko pasma in barva nista pomembni, pa bi naj bil konj kastriran. To so praviloma manj občutljivi in bolj uravnovešeni od kobil ali žrebcev.
- Karakter mora biti dober, potrpežljiv in nezapleten, temperament uravnovešen. Zelo nervozne živali so prav tako neprimerne kot počasne in lene.
- Rep mora biti med delom mirno nošen, seveda pa konj tudi ne sme gristi ali brcati.
- Galop mora biti čim bolj živahen, enakomeren, izdaten in vztrajen.
- Stopnja šolanosti bi naj ustrezala stopnji A dresurnega konja.
- Tudi zunanjost vpliva na delo z voltižirnim konjem. Želena oblika je podolžni pravokotnik, imel naj bi mišičast vrat, izrazit viher in dobro sedelno ležišče, kakor tudi dolg, širok in ploski hrbet, ki je neobčutljiv in ga je mogoče znatno obremeniti. Posebej pomembna je neobčutljivost na dotik v predelu ledij in ledvic. Širok in okrogel, po možnosti rahlo pobit križ, olajša stojo in klečanje tekmovalcev.
Viri:
Heidrun Werner – Pasme, nega, šolanje, šport
http://home.planet.nl/~avds/voltige/
