Človek je konja uporabljal za vožnjo vpreg že v daljni zgodovini in šele z industrializacijo se je vožnja vpreg spremenila v športno disciplino, ki se hitro razvija. Od leta 1970 deluje vožnja vpreg kot konjeniška disciplina pod okriljem Mednarodne konjeniške zveze. Je disciplina, kjer voznik – kočijaž sedi na kočiji in obvladuje konje ali ponije z vajetmi, bičem in glasom.
Tekmovanja s konji ali poniji potekajo med različnimi vpregami: enovprege, dvovprege (par) in štirivprege.
Sodobna tekmovanja potekajo v treh fazah:
1. dresurna vožnja , kjer mora kočijaž prikazati predpisane elemente, te pa ocenjujejo sodniki, podobno kot pri dresurnem jahanju. Maneža za vožnjo meri 100 x 40 metrov. Ocenjuje se natančnost izvedbe, zamah in poslušnost konj ter dejstva voznika. Naloga se jaha na pamet in vključuje veliko prehodov, krogov in zavojev ter zaustavljanje.
2. maratonska vožnja, ki velja za najbolj spektakularen prikaz del tekmovanja. Odvija se na progi, dolgi do 18 km, poleg številnih strmin, ostrih zavojev pa vsebuje tudi različne naravne in umetne ovire.
3. spretnostna vožnja preverja vzdržljivost in vodljivost konj po maratonu. Odvija se v maneži, kjer je postavljena proga s stožci, ki imajo na vrhu žogico. Progo morajo vozniki prevoziti v določenem času s kar najmanj kazenskimi točkami.
Tekmovalna vožnja vpreg se v zadnjih letih razvija tudi v Sloveniji, predvsem med rejci lipicancev. Največji mednarodni uspeh je v lanskem letu dosegel slovenski voznik Miha Tavčar, ki je na svetovnem prvenstvu v vožnji dvovpreg zasedel odlično 11. mesto.
Številni ljubiteljski vozniki vpreg se ukvarjajo z rekreacijsko vožnjo po podeželju in sodelujejo pri tradicionalnih prikazih ob raznih priložnostnih prireditvah.
