Zima se bliža – Skrb za konje

Zima se bliža – Skrb za konje

3715
0
SHARE

Članek objavljen v Reviji o konjih, november 1996, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: J.V.

Jeseni se lastnikom konj poraja kup vprašanj, kako poskrbeti za konje, da bodo v zimskem času ostali v kondiciji, torej zdravi. Upam, da vam bodo naslednji nasveti pomagali, da bodo vaši konji tudi pozimi pravilno oskrbovani.

Že jeseni se delovni dan za konja nekoliko spremeni, kajti tekme, turnirji se iztekajo, rekreativno jahanje postaja zaradi krajših dni omejeno predvsem na konec tedna. Če bodo konji na prostem tudi pozimi, jim boste morali nadomestiti vse potrebne snovi, ki so jih dobivali s pašo. Konji, ki so v zimskih mesecih „obsojeni” na hlev, morajo imeti dovolj hrane, da zadostijo svoji normalni potrebi – skoraj neprekinjeni želji po hrani.{+}

Vedeti morate, da je redno preverjanje kondicije konj izjemno pomembno. Če se menjajo pogoji, kot so delo, vreme ali kvaliteta prehrane, se menja tudi kondicija.

V KAKŠNI KONDICIJI NAJ BO KONJ NA ZAČETKU ZIME?

Enostavno vprašanje, enostaven odgovor: v dobri kondiciji, boste rekli. Ker pa so nekateri konji pozimi ves čas zunaj, nekateri pa v hlevu, moramo o tem vedeti nekaj več.

Če so se konji poleti veliko pasli, so si za zimo ustvarili neke vrste zalogo. Petsto kilogramski konj lahko na dan poje več kot 50 kg trave, kar mu daje več kot dovolj hranljivih snovi, ki jih potrebuje, preostala energija pa se kopiči v maščobi. Tako hrani na primer vitamina A in D, katera sta pozimi omejena zaradi slabše vrednosti sena in manj sončne svetlobe.

Če se vaš konj tudi poleti ni pasel oziroma ne tako pogosto, da bi bile zaloge dovolj bogate, mu morate že jeseni dodajati manjkajoče snovi oziroma vitamine.

Večina odraslih konj ne more prejemati samo sveže trave, ker je energetsko prebogata.

KAKO SE JESENI SPREMINJA HRANLJIVA VREDNOST TRAVE?

Pozno jeseni trava počasneje raste in kvaliteta se slabša, ker postane bolj vlaknasta in slabše prebavljiva.

Padec hranljive vrednosti trave ni tako hiter, če je jesen topla, saj trava raste, dokler je temperatura nad 6°C. Oktober je navadno že tako hladen, da konji na pašniku ne dobijo dovolj hranljivih snovi, zato je jesenska paša preslaba osnova za zimski čas.

Na paši dobi konj vse, kar potrebuje.
Na paši dobi konj vse, kar potrebuje.

KAKO NAJ BO KRMA SESTAVLJENA, DA BOMO NADOMESTILI MANJKAJOČE HRANLJIVE SNOVI V TRAVI?

Zelo pomembno je, da konji dobijo dovolj vlakninaste krme (seno ali kvalitetno slamo), kajti sam proces prebave sprošča toploto, ki konja greje. Raziskave so pokazale, da mora biti v prehrani eno tretjino več energije, da lahko konji obdržijo pozimi toploto, ki jo potrebujejo. Seveda je pomembna tudi pasma oziroma velikost konja – Welsh poni je bolje „izoliran” kot polnokrvni konj, ki zato potrebuje več energije, da obdrži normalno telesno toploto. Tudi če so konji pozimi zunaj, morajo imeti zavetje pred vetrom, včasih pa jih moramo celo pokriti z deko.

Poniji, islandski konji in vsi konji, ki so jih trde razmere prekalile, lahko preživijo ob skromni prehrani celo bolje kot v hlevu z bogatimi obroki sena in ovsa. Najbolj zadovoljni so zunaj in če jim poleg sena dodamo še majhno količino vitaminsko-mineralnega koncentrata, bodo zimo preživeli brez težav. Nikar naj nas ne zavede, če je poni moker in se nam zdi, da je ves premražen. Če mu boste zvišali vitaminski obrok in dodali še žito, mu boste prej škodili kot koristili.

Vsaka pasma ima svoje značilnosti, ki jih morate poznati, da boste svojega konja pravilno hranili. Pomembno je redno kontroliranje teže, vsaj enkrat na mesec izmerite obseg konja in določite težo. Če se konjeva kondicija slabša, je priporočljivo dodajanje koncentratov za vzdrževanje telesne toplote, proteinov in potrebnih vitaminov in mineralov. Priporočljivo je uporabljati čimbolj naravno hrano, t.i. koncentrat v obliki žitnih zrn in dodatka vitaminov in mineralov. Vse to dobite v trgovinah s konjeniško opremo, ki ponujajo tudi dodatno prehrano za konje.

Ko se vremenski pogoji zaostrijo, konji potrebujejo več energije, zato morajo biti obroki hrane bogatejši in obilnejši, vendar delež koncentrirane hrane nikakor ne sme presegati več kot 1,5% telesne teže pri mladih delovnih konjih.

KAKO JE S STAREJŠIMI KONJI?

Kljub temu, da starejši konji sploh niso videti stari, se njihova sposobnost žvečenja slabša (predvsem takrat, ko je prišlo do dokončne obrabe zob, meljakov), zato moramo krmni obrok temu primerno pripraviti. Vlakninasta krma, predvsem seno, je navadno precej groba in trda, ker povzroča ostarelemu konju velik problem. Ustrezna prebava temelji namreč na tem, da so trda stebelca sena dobro prežvečena, ker so črevesne bakterije le tako lahko učinkovite.

Starejši konji zahtevajo pri prehrani posebno skrb.
Starejši konji zahtevajo pri prehrani posebno skrb.

Rešitev za starejše konje, ki imajo že močno obrabljene meljake, so kocke stisnjenega sena, ki jih namočimo, in maso konji brez težav pojedo ter na ta način popolnoma ali delno nadomestimo  normalni  obrok sena. Obstaja tudi dodatek za starejše neaktivne konje – pri nas ima to v programu Mlinotest, Ajdovščina.

KAKO JE S KONJI, KI SO POZIMI VEDNO V SLABI KONDICIJI?

Če konj navkljub našemu trudu   glede   kvalitetne  prehrane, izgublja kondicijo, potrebuje dieto z višjo vsebnostjo proteinov in bolj koncentriranim obrokom. Če ni opaznega uspeha, kontrolirajte zdravstveno stanje ali morebitne probleme s prebavo.

KONJ TUDI POZIMI TRDO DELA – KAKŠNA NAJ BO PREHRANA?

Konje, ki so jeseni še na paši in jih pozimi čaka vsakodnevni trening in redni nastopi, deset ali štirinajst dni prej začnemo hraniti z vsakodnevnim majhnim obrokom krme, ki jo bodo imeli kasneje v hlevu. Tako se bodo črevesne bakterije navadile na hrano in kasneje ne bo prišlo do prebavnih težav.

Ko bodo konji stalno v hlevu, jim ponudimo dovolj sena, saj so bili vajeni celodnevnega „žvečenja”. Prva dva tedna naj dobijo predvsem seno in le v malih količinah žito.

Takoj ko začnemo z intenzivnimi treningi, moramo izbrati primerno krmo. Če mora biti konj dalj časa v kondiciji, npr. pri daljših pohodih, je primerna krma, ki pogojuje počasno porabo energije.

Zelo pomembno je dnevno dodajanje soli, saj vemo, da je v zimskih obrokih le malo soli, v industrijskih preparatih je tudi ni veliko; proizvajalci dodajajo le minimalne količine, ker sol veže vlago. Določeni koncentrati imajo le dovolj soli za pokrivanje dnevnih potreb, pri naporih moramo sol dodajati. Po vsakem napornem delu naj konj dobi sol in če se zelo poti, mu dodamo elektrolite, ki nadomestijo porabljene minerale.

Na vprašanje glede pravilne prehrane je torej težko dati le en odgovor; obrok hrane je odvisen od nivoja dela in kondicije konja.

ALI NAJ BO OBROK HRANE MANJŠI, ČE KONJA NE JAHAMO?

Za vse konje velja zlato pravilo, da je krmljenje odvisno od intenzivnosti dela. Ko konj ne dela, mu zmanjšamo količino žita in sicer že zvečer pred prostimi dnevi, povečamo pa obrok sena, da bi se izognili metaboličnim težavam. Količine ovsa ali drugih dodatnih krmil moramo torej zmanjšati ne pa ukiniti. Mineralno-vitaminski dodatek je priporočljivo dodajati vsak dan, sicer pride do prevelikih nihanj v njihovi oskrbi in do stanja pomanjkanja.

Če jahamo le konec tedna ali le občasno med tednom, naj konj je predvsem seno in le manjše količine ovsa.

J. V.

BREZ KOMENTARJEV