Kovina, mit in konjska bridkost

Ko govorimo o konjih, nam beseda »tehnologija« ne pride takoj na misel. Vendar obstajata dve tehnologiji, ki sta bili tako dolgo globoko povezani s konji, da spregledamo njuno škodljivo naravo in ju sprejemamo brez vprašanja: brzda in podkev. Dobra novica je, da so se razvile, preizkusile in se široko uporabljajo neškodljive alternative za obe tehnologiji. Brzdo lahko zamenjamo z uzdo brez brzde s prekrižanimi vajetmi in z enostavnimi spremembami v konjevi oskrbi je konj lahko bos.

PRIMUM NON NOCERE (Najprej ne delaj škode!) – Hipokrat (460-377 p.n.š.)

Dva velika mita

Iznajdba brzde je pred šest tisoč leti olajšala udomačevanje konja. Zgodnje brzde so bile verjetno narejene iz prepletenih vitic, ki jim je sledil les, rogovi in kosti. Kovinske brzde iz bronaste dobe so predhodniki današnjih brzd iz nerjavečega jekla. Najbolj starodavne brzde lahko takoj prepoznamo in ne potrebujemo arheologove razlage. Osnova in oblika delovanja sta nespremenjeni. Eno ali več kovinskih palic so dali v konjeva usta in jih obdržali na mestu s pomočjo uzde. Z vajetmi, pripetimi na vsako stran brzde, je upravljal jahač ali voznik (Slika 1). Do danes večina konjenikov verjame, da brzda kontrolira konja, čeprav je v resnici najpogostejši vzrok za popolno izgubo kontrole. Čeprav so konji bežali, se vzpenjali in upirali skozi vso zgodovino, je ta izmišljotina o »kontroli« preživela vse dokaze o nasprotnem.

Podkev je srednjeveška iznajdba. V splošni uporabi je bila od leta 900 našega štetja in je ponosno upodobljena na okovanih nogah Williamovih konj na Bayeux-ovi tapiseriji iz 11. stoletja. Tudi tu se v naslednjem tisočletju nista spremenila niti konstrukcija niti osnova. Kovinski obroč položijo na površino kopitnega podplata in ga fiksirajo z žeblji, ki potekajo skozi kopitno steno (Slika 3). Danes večina konjenikov še vedno verjame, da je namen podkve zaščita kopita. Ampak dokazi, zbrani v zadnjih 25 letih, kažejo, da je to napačno. V bistvu podkve povzročajo resne poškodbe kopit in konec koncev celemu konju. Primerno oskrbovanega (to je ne vhlevljenega in nepodkovanega) konja lahko uporabljamo za vse nenavadne namene, ki jih človek pričakuje od svojega »najboljšega prijatelja«, vključno s sto milj dolgim vzdržljivostnim jahanjem po skalnatem terenu. Samo ena izjema je. Posebno oblikovane podkve so še vedno potrebne za tekmovanja v western disciplini reining, kjer so (zelo nenaravni) drseči stopi (sliding stop) obvezen del naloge. Še vedno pa izmišljotina o »zaščiti« vztraja v vseh ostalih disciplinah.

Vztrajnost starih idej

Kot je napisal John Maynard Keynes: »Težava ni v novih idejah, ampak v osvoboditvi od starih, ki pri tistih, ki so bili vzgojeni tako kot večina nas, segajo v vse kotičke našega mišljenja kot trdne korenine starega brina.«

Več dejavnikov vpliva na to, da na konjih še vedno uporabljajo železo:

• Danes se ne uporablja veliko tehnologij, ki so nespremenjene od bronaste dobe (brzdanje) ali anglosaških časov (podkovanje), vseeno pa je »neodkrit zločin« nedvomno dejavnik. Neodkrit je bil do konca prejšnjega tisočletja, ko so bili škodljivi učinki brzdanja in podkovanja popolnoma prepoznani.

• Ko ni bilo sprejemljive alternative, so brzdanje in podkovanje opravičevali kot nujno zlo. Kar se tiče brzdanja, je bila dolgo temeljna predpostavka jahačev angleškega stila (vendar ne western jahačev), da ne obstaja nobena alternativa brzdi. Podobno so imeli podkve za nujno potrebne za resno jahanje ali vožnjo. Po definiciji vhlevljen konj tako rekoč mora biti podkovan. Niso pa uvideli, da je rezultat vhlevljenja v prvi vrsti slaba kvaliteta kopita, ki potem »zahteva« podkovanje za »zaščito« kopita.

• Tradicija in navada sta močna razloga za vztrajanje pri tej praksi. Konjeniki so po naravi konzervativni in samo tradicija je razlog za upiranje spremembam. Ampak tradicija ni zadosten razlog za ohranjanje prakse, ko pa novo znanje kaže, da tradicija ni skladna s konjevo dobrobitjo, to je z njegovimi fiziološkimi potrebami.

• Vedno je časovni zamik med zaključkom raziskave in uporabo njenih rezultatov. Pogosto se mora zamenjati cela generacija. V dobi informacij lahko upamo, da se tak časovni zamik ne bo pojavil pri stvareh, ki se tičejo konjeve dobrobiti. Žal komiteji pišejo pravila in predpise in taki organi so nagnjeni k temu, čemur strokovnjaki za socialo pravijo kaskada in problem napačnega soglasja (konsenza). Če en član komiteja »napačno razume« in je pri zavračanju nove ideje dovolj samozavesten, »okuži« še ostale in temu sledi kaskada napačnih informacij. Ampak znanost ni demokracija in o sprejemanju znanstvenih napredkov bi se morali odločati na podlagi dokazov in ne na podlagi glasovanja večine, na katerega vpliva obnašanje množice.

• Končno je tu še problem »ne na mojem dvorišču«. Predstavitev novih idej prinaša s sabo element neznanega in nevsakdanjega in to po vrsti poveča razpon pravdanja. Administrativna telesa so nagnjena k čakanju, dokler neka druga organizacija ne naredi prvega koraka. Po drugi strani so posamezniki bolj odprti za nove ideje. Ohrabrujoče je biti priča navdušenju, s katerim je več tisoč jahačev in voznikov že sprejelo način brez brzde in/ali brez podkev in so s tem za zgled.

Konjska bridkost

Rose Macaulay je napisala: »Tako prekanjenemu krutemu obnašanju, ki si ga lahko izmisli samo človek, pravimo ‘nehumano’, na ta način pa odkrivamo nek patetičen idealen standard za našo vrsto, ki preživi vsako izdajstvo.«

Skupina za etiko in dobrobit britanske veterinarske zveze je nedavno posodobila definicijo »živalske blaginje«. Pravijo, da je to »tako fizična kot psihična blaginja živali«. Vključitev psihične blaginje se posebej tiče konja, ki je v naravi plen in ki je  – zaradi evolucijskega preživetja – odvisen od tega, da se hitro prestraši. Moja raziskava je odkrila visoko stopnjo, do katere brzda prestraši konja. Je povod za beg, boj in otrplost, ki so v človekovem okolju nevarni tako za konja kot za jahača. Preprosto z vidika človekove varnosti ni dobra ideja prestrašiti tako močne živali, kot je konj. Ne glede na dejstvo, da jahač izgubi kontrolo nad prestrašenim konjem, je to nehumano. Ustna votlina je eden najobčutljivejših delov v konjevi anatomiji. Nehumano je namestiti kovinsko palico v občutljivo telesno votlino in povzročati pritisk. »Voditi z železno palico« (ali poskušati to), je voditi tiransko. Zanimivo je, da upravljanje s pripomočkom (brzdo) v telesni votlini (ustih) lahko smatramo za dejanje invazivne operacije. Beseda »operacija« izvira iz grške besede, ki dobesedno pomeni »delo z rokami«. Če ne bi nikoli izumili brzde in bi danes neki znanstveniki prosili za dovoljenje za raziskavo, ki bi vključevala tako »operacijo« na zavestnem konju, bi tako prošnjo vsaka komisija hitro zavrnila.

Kot Noel Coward ni povedal, ima brzda dar za zlorabo. Odgovorna je za preko 100 primerov negativnega obnašanja, večino katerih sprožita bolečina in strah in nekateri od njih so usodni za človeka in konja. Če bi imelo kako zdravilo samo pol toliko resnih stranskih učinkov, bi ga umaknili s trga. Ne glede na to, kako lahko opišemo »sindrom prestrašenega konja«, brzda povzroča čez 40 različnih bolezni. Brez dvoma je prizadeto konjevo fizično zdravje kot tudi psihično (Slika 3). Številne z brzdo povzročene bolezni so prej označevali kot bolezni z neznanim izvorom. Mednje spadajo hrbtni premik mehkega neba, epiglotalna ujetost in pljučni edem, ki ga povzroča dušitev (»krvavenje« pri dirkalnih konjih).

Bridkost, povzročena s kovanjem, je očitna na različne načine, ampak enako resna. Medtem ko nekateri škodljivi učinki brzdanja postanejo vidni celo isti dan, ko odstranimo brzdo, izboljšanje blaginje po odstranitvi podkev zahteva več časa, da postane vidno. Medtem ko so učinki brzde po naravi akutni, so učinki podkev kronični. Podkovanje deluje kot počasen strup. Njegovi učinki se seštevajo in lahko traja leta, preden se pokaže resen problem, kot na primer

navikularna bolezen ali laminitis. Zakasnjeno delovanje podkovanja ga je ščitilo pred odkritjem, da je v resnici pravi razlog za ti dve pogosti nadlogi. Žal zaradi tega, ker deformacija kopita do takrat že napreduje, lahko traja mesece ali celo leta, preden se z barefoot oskrbo spet lahko povrne normalno stanje (Slika 8). Klinični znaki, ki so rezultat tradicionalne oskrbe (to je vhlevljenja in podkovanja), vključujejo občasno ali stalno šepanje, slabo kvaliteto kopit, razpoke kopit, obrabljen prstni del kopita, otiske na kopitnem podplatu, zožane pete in zmanjašano absorbcijo šoka, kar vse vodi do okostenitve lateralnih hrustancev in stresa v sklepih in tetivah. Nezmožnost kopita, da bi se popolnoma raztegnilo in skrčilo v skladu z obremenitvijo, oslabi cirkulacijo krvi v spodnjem delu noge. Oslabi tudi sistemsko cirkulacijo, ker zdrava kopita delujejo kot štiri suplementarne kardiovaskularne črpalke, kar je nekaj, kar je posebno potrebno pri hitrem gibanju. Kot pri brzdi je kliničen znak, ki ga z lahkoto spregledamo, nezmožnost opravljanja zahtevanega dela in prezgodnja smrt.

Rešitev iz bridkosti

Zamenjava brzde z bitless bridle omogoča nebolečo in bolj učinkovito komunikacijo med jahačem in konjem v vseh disciplinah in za vse tipe, pasme in starosti konja (Slika 6). Metoda je uporabna za jahače vseh starosti in izkušenj od začetnikov do profesionalcev. Povečuje jahačeve sposobnosti ker bolj spodbuja uporabo sedeža in nog namesto rok.

Odstranitev podkev in uvedba barefoot oskrbe (življenje zunaj 24 ur na dan, 7 dni na teden in obrezovanje kopit po potrebi, ko preveč zrastejo) omogočata jahanje konja po vsakem terenu od skalnatega do peščenega in v vseh pogojih, vključno z ledom in snegom. Barefoot konji dobro nastopajo v vseh disciplinah.

Zadržki pred rešitvijo

Pri bitless načinu ali barefoot oskrbi ni nobenih kontraindikacij z vidika konjevega zdravja ali konjeništva. Edini zadržki so administrativne narave. Na primer, Mednarodna konjeniška zveza (FEI) trenutno zapoveduje uporabo ene ali več brzd pri dresuri in pri dresurnih nalogah v ostalih disiplinah. To prinaša bizarno situacijo, kjer se brzda zahteva za dresuro, ne pa za bolj nevarne dele tridnevnega tekmovanja, kot sta cross-country in preskakovanje ovir. Nacionalne zveze sledijo vodstvu FEI. FEI vpliva celo na poni klube, torej morajo otroci z rokami, daleč od popolnih, uporabljati te mučilne pripomočke. Rezultat tega je, da njihovi poniji postanejo »vročekrvni« in je z njimi težko delati. Nadzorniki dirk trenutno zahtevajo, da konji dirkajo z brzdami.

Obstaja manj administrativnih pravil, ki zahtevajo podkve pri tekomovanjih. Ampak žal zadržki za svobodnejšo osvojitev barefoot oskrbe prihajajo od kovačev in iz naše lastne stroke (veterinarske, op. prev.). Do sedaj je relativno malo veterinarjev in kovačev preučilo raziskavo o barefoot-u. Torej se lastniki ne morejo obrniti nanje za pomoč pri prehodu s podkovanja na barefoot. To se bo sčasoma spremenilo.

Zaključki

Konj ne more biti »dopolnjen« z jeklenimi palicami v ustih in jeklenimi obroči na nogah, brez da bi to vplivalo na njegovo fiziološko zmogljivost. To bi bilo enako, kot če bi zabili nekaj železnih palic skozi ohišje računalnika, potem bi pa pričakovali, da bo delal. Ljudje »dopolnjujejo« konja na lastno odgovornost. Brzde in podkve so orožja za uničenje konja. Barefoot oskrba in ravnanje s konjem brez brzde predstavljata trenutni nivo razvijajoče se ne-tehnologije.

David Morton je dobro definiral krutost kot povzročanje bolečine in trpljenja, ki se jima da izogniti. Zdaj, ko so na voljo fiziološko združljive alternative bolečini in trpljenju, ki ju povzročajo brzde in podkve, se je obema tema primitivnima tehnologijama možno izogniti. Ker se jima je možno izogniti, njuna klasifikacija doživlja veliko spremembo. Po definiciji sta zdaj brzdanje in podkovanje kruta postopka. Upamo lahko, da bodo administrativni organi v konjeniškem športu po vsem svetu hitro posodobili svoja pravila in jih uskladili s tema dvema zgodovinskima napredkoma v konjevi dobrobiti.

Avtor: dr. Robert Cook, www.bitlessbridle.com

Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem dr. Robert Cooka
Prevedla: “Shandor”