Miti in resnica o pesnih rezancih

Miti in resnica o pesnih rezancih

6406
0
SHARE

Pesni rezanci niso le eno od najbolj hvaležnih krmil, ampak tudi eno najbolj neprijetnih krmil za konjskega nutricionista. Redkokatero hrano spremlja toliko neresnic in zloveščih opozoril, kot ravno pesne rezance. »Napihnili se bodo in konju bo razgnalo želodec«, »konj se bo zadavil z njimi«, »vsebujejo veliko preveč sladkorja« in »nimajo praktično nobene hranilne vrednosti« so le nekatera od diaboličnih opozoril ki jih pogosto slišimo, a dejansko nobeno od njih nima dosti zveze z resnico. Kot pri vsaki drugi hrani, je potrebno vedeti malo več o pesnih rezancih in njihovem delovanju v telesu, da bi jih znali pravilno vključiti v konjsko prehrano.
{+++}Pesni rezanci so stranski proizvod pridobivanja preprostih sladkorjev pri proizvodnji jedilnega sladkorja. Zaradi učinkovitosti procesov s katerimi pridobivajo sladkor iz sladkorne pese, vsebujejo pesni ostanki le malo ali nič sladkorja in dejansko mnogi proizvajalci krmil za konje pesnim rezancem dodajajo melaso da izboljšajo okus in zmanjšajo količino prahu v njih. Čeprav se veliko lastnikov konj boji, da bi zaradi melase svojim konjem krmili »preveč sladkorja«, je dejstvo, da 5% melase v 20 kilogramih pesnih rezancev ustreza 86 gramom preprostih sladkorjev, kar je približno toliko kolikor je sladkorja v nekaj jabolkih.

Hrano za konje največkrat delimo na voluminozno hrano, energetsko hrano in beljakovinske dodatke. Vlakninasto hrano, ki vsebuje več kot 18% surovih vlaknin kategoriziramo kot voluminozno krmo, to so naprimer različne vrste sena (vključno z deteljo oziroma krmili izdelanimi iz detelje), oluščki soje, oluščki mandljev… Hrano, ki vsebuje manj kot 18% surovih vlaknin in manj kot 20% surovih beljakovin kategoriziramo kot energetsko krmilo, kot so naprimer žitarice, pšenična in riževa moka, maščobe in melasa. Hrano, ki vsebuje manj kot 18% surovih vlaknin in več kot 20% surovih beljakovin kategoriziramo kot beljakovinski dodatek in vključujejo krmila ki sestojijo iz soje, lana ali semen bombaža, pivskega kvasa, ribje moke, sončničnih semen ali mleka v prahu.

Poznavanje teh preprostih definicij je lahko v veliko pomoč ko primerjate vnaprej pripravljene krmne mešanice, ki so pogosto opremljene s pomanjkljivimi in zavajajočimi imeni in opisi vsebine. Raje kot da poskušate uganiti ali bo določeno krmilo pomagalo pridobiti težo vašemu konju ali pa gre le za vrečo na vrtu pokošene trave, naj vam hiter pogled na vsebnost surovih vlaknin in beljakovin pove, je krmilo res beljakovinski dodatek, ali le 25 kilogramov nesramno dragega sena.

Torej, v katero od teh kategorij spadajo pesni rezanci? Pravzaprav pesni rezanci ne spadajo v nobeno od skupin popolnoma. Z 10% surovih beljakovin in 18% surovih vlaknin padejo pesni rezanci ravno med voluminozna in energetska krmila. Večina nutricionistov bo pesne rezance kategoriziralo in uporabljalo kot voluminozno krmilo in v tem je njihova prednost. Primerjajte vsebnost energije pesnih rezancev z drugimi zrnatimi in voluminoznimi viri:

Vrsta hrane Energija
(Mcal/kg)
V primerjavi
s pesnimi rezanci
Rastlinsko olje 8.98 385%
Koruzno zrnje 3.38 145%
Otrobi 2.94 126%
Zrnje ovsa 2.85 122%
Pesni rezanci, suhi 2.33 100 %
Seno (detelja), zgodnje cvetenje 2.24 96%
Seno (detelja), v polnem cvetu 1.97 85%
Seno (prsasti pesjak), 29-43 dni rasti 1.96 84%
Seno (travniški mačji rep) 1.77 76%
Seno (oves) 1.75 75%
Seno (pasja trava), pozno cvetenje 1.72 74%

Čeprav imajo pesni rezanci več kalorij kot katerakoli od voluminoznih hran, ima manj energije kot katerokoli od zrnatih krmil ki jih navadno vključujemo v konjevo prehrano. Ali to pomeni da so pesni rezanci manj koristni za zagotavljanje kalorij kot druga zrnata krmila? Ne nujno. Čeprav imajo pesni rezanci manj energije kot zrnje glede na količino, imajo tudi nižji glikemični indeks kot katerakoli od žitaric. Glikemični indeks je primerjalni pokazatelj vsebnosti preprostih sladkorjev v hrani in njegovega posrednega vpliva na sladkor v krvi. Hrana z visokim glikemičnim indeksom, kot je naprimer koruza (ki vsebuje veliko škroba), se v malem črevesu s pomočjo encimov zelo hitro razgradi v sladkor, hitro zviša vsebnost sladkorja v krvi in lahko pri nekaterih konjih vpliva na »vroče« obnašanje, ki naredi zgodnje-jutranje visoko-oktanske začetke dneva približno tako zabavne kot je jahanje rakete brez sedla. Še pomembnejše je to, da lahko v določenih pogojih hrana z visokim glikemičnim indeksom povzroči zakisanost slepega črevesa, ki lahko vodi do kolike, zastrupitve in laminitisa.

Hrana z nizkim glikemičnim indeksom, kot so naprimer pesni rezanci, je tista, ki povzroči izredno malo (ali pa sploh ne) hitrega porasta sladkorja v krvi in v glavnem daje večino svoje energije v obliki nenasičenih maščobnih kislin, ki so energijski stranski produkt fermentacije v konjevem slepem črevesu in debelem črevesu. Z izjemo maščobe (ki ima visoko energetsko vsebnost, a ne dviguje krvnega sladkorja), nam zgornja razpredelnica prikazuje splošno razporeditev glikemičnega indeksa – žitarice in proizvodi iz njih so na vrhu, voluminozna krma na dnu in pesni rezanci zlata sredina med dvema ekstremoma.

Razen tega, da se izognemo »jahanju podivjane rakete« kakšna je še razlika glede na glikemični indeks? Visokoenergetska krmila kot je koruza še vedno predstavljajo bolj koncentriran vir kalorij kot pesni rezanci, ne? Drži, ampak kot omenjeno že prej, so visoko glikemična krmila veliko pogosteje vzrok prebavnim in presnovnim težavam, kot so kolika, laminitis in EPSM (presnovna bolezen, pri kateri se v mišicah nabirajo polisaharidi in povzročajo mišično oslabelost in odmiranje). Zaradi teh razlogov moramo visoko topne vire ogljikohidratov konju dajati v relativno majhnih in pazljivo določenih količinah, da se izognemo tveganju ki ga predstavljajo. Za razliko od teh, energija v pesnih rezancih nastaja iz obeh, topnih in netopnih vlaknin – energija, ki se sprošča relativno počasi s pomočjo mikrobske fermentacije v slepem črevesu in debelem črevesu, podobno kot energija v drugih voluminoznih hranah, kot je naprimer seno. Medtem ko lahko seno vsebuje različne količine netopnih vlaken ki vplivajo na prebavljivost sena in dobavljivost energije iz njega, je velika večina vlaknin v pesnih rezancih topnih, kot je naprimer pektin – ista snov, ki sadni sok spremeni v žele. Pektin se še vedno prebavlja v slepem črevesu, a je izredno lahko prebavljiv in ga organizem s pomočjo mikrobne flore z lahkoto pretvori v uporabno energijo. Ker pesni rezanci ne vsebujejo velikih količin topnih ogljikovih hidratov ki lahko razdražijo prebavni trakt, jih lahko konju brez skrbi dajemo v veliko večjih količinah.

Torej, čeprav pesni rezanci vsebujejo nekoliko manj energije kot zrnje, lahko dajo več skupnih kalorij kadar jih uporabimo kot nadomestek za del voluminozne krme ali če jih uporabimo kot dodatek zrnati krmi. Čeprav imajo pesni rezanci manj vlaknin kot večina vrst sena, lahko z njimi nadomestimo do 50% voluminoznega obroka – strategija hranjenja s katero bistveno povečamo število vnešenih kalorij, brez tveganja za koliko ali laminitis.

Poleg energetskih zalog, so pesni rezanci tudi precej dober vir kalcija. Sicer ne tako zelo kot detelja (ki vsebuje 1,2% več kalcija kot katero koli drugo običajno krmilo za konje, razen mleka v prahu), a vseeno dober (0.62% več kalcija kot katero koli drugo običajno krmilo za konje, razen mleka v prahu). Pesni rezanci sicer zaradi vsebnosti oksalatov (ki vežejo nekaj kalcija v neuporabno obliko) ne vsebujejo dovolj kalcija da bi uravnotežili obrok z veliko fosforja, so pa še vedno dobra alternativa detelji, da z njimi pomagamo uravnotežiti razmerje kalcija in fosforja v obrokih.
Pesni rezanci, za razliko od detelje, ne vsebujejo presežka beljakovin. Zaradi zadostne, a ne prevelike vsebnost kalcija, so pesni rezanci uporaben dodatek za konje ki jih krmimo s senom. Čeprav večina vrst sena vsebuje zadovoljiv delež kalcija in fosforja, lahko v senu navadne pasje trave in v senu nekaterih žitaric obeh elementov primanjkuje. Poleg tega lahko obroki ki vsebujejo več zrnja ali otrobov (predvsem riževih otrobov) povzročijo še dodatno neravnovesje. Z dodajanjem pesnih rezancev dnevnim obrokom lahko lastniki konj priskrbijo dodaten vir kalcija, s čimer pomagajo zagotoviti uravnotežen odmerek kalcija in fosforja v obroku.

Nazadnje je treba omeniti še to – najbrž ni presenetljivo da konji ki so bitja navade nov dodatek k hrani sprejemajo kot strup (dokler se ne dokaže drugače). Mnogi lastniki so poskušali dodati pesne rezance konjevi prehrani in nato opazovali kako jih konj prestrašeno gleda, se ne zmeni zanje ali jih raztrese. Priporočljivo je, da pesne rezance v obdobju uvajanja namočite in zmešate v hrano, ki jo konj že pozna in sprejema. Večina konj se bo v nekaj dneh odločila poskusiti novo hrano in bodo ugotovili da jim je več kot všeč. Ko je konj na pesne rezance navajen, se jih da prav priročno uporabiti tudi za »skrivanje« drugih dodatkov, kot so vitamini, maščobe ali zdravila.

Prevod in priredba: Spela
Copyright Susan Garlinghouse, 1999.
Povezava do originalnega članka: http://www.shady-acres.com/susan/beetpulp.shtml

BREZ KOMENTARJEV