Ali je hribovit teren primeren za izpust konjev? Govorim o naklonu DO 45°. Konja bi prosto dostopala z dvorišča, na ta izpust, ki bi ob vznožju imel seveda okoli 100 kv.m ravnine-zaključek dvorišča.
Ali je priporočljivo, da jima dam na voljo samo travnik, ali pa je tudi nekaj gozda primerna popestritev terena? Travnik se zaključuje v gozdu, in razmišljam, da bi konjema namenil še kak tisočak metrov gozda, poleg travnika.
Ali je dobro da imam dva izpusta, oz ali bi potreboval dva različna izpusta?
Ali 6000 kv. m. zadostuje za izpust?
Napajanje na drugem izpustu, ki je kakih 500 m od hiše, bi rad uredil tako, da bi čim manjkrat dovažal vodo, ker vode tam ni.
Ali se en teden stara voda iz rezervoarja v konjskem okusu šteje enako kot sveža? Ciljam seveda na njihovo izbirčnost in na to da pač ne mislim investirat v nekaj (rezervoar-“šterna”) kar mi potem ne bo koristilo, hehe. Seveda govorim o zaprtem rezervoarju s pipo, iz katerega bi seveda vodo v napajalna korita natočil vsak dan oz večkrat dnevno. Koliko vode na dan povprečno porabi konj?
Ok zaenkrat toliko, če bom imel pa še kakšno vprašanje se pa seveda oglasim.
hvala in LP,
Aleš
P.S. Dilema: dva konja ali kombinacija: mula-konj? Je kakšna razlika , mislim predvsem na to da sem zasledil debato o primernosti družbe drugih živali za konja, ki je sam. Mula je bližnji sorodnik, drugače od recimo koze. Ali je ta kombinacija ok, ali vseeno ni enakovredna družbi dveh konj.
Sodelujoči: Alti, Pipikuku, Tomo, Asja, Nika, Suni, Rok
Pipikuku: Ni potrebno, da je izpust raven, problem je edino ob deževnih dneh, saj v bregu bolj drsi in nastane kar neprijetna luža.
Če imaš možnost, da zraven zagradiš še del gozda-super! Vendar ga dobro preglej in počisti, da se konj ob kakšnem špičastem štoru ali vejah ne poškoduje. Preglej tudi, kakšno rastlinje tam raste, da ni kaj strupenega.
Vsekakor, da je boljše, da konj dobi svežo vodo, po moje pa ni noben problem, če je stara en teden in je v rezervoarju. Konj popije v vročih poletnih dneh več vode, jeseni manj. Naši konji so poleti na pašniku popili približno 80 litrov vode dnevno(trije konji), ko je dež, pa praktično nič.
Upam, da ti bo o tem še kdo kaj bolj natančno povedal!
Asja: najboljša kombinacija ti je konj-konj predvsem če sta2kobili se navešata ana na drugo pa ni večjih problemov…glede spusta bo zarad mrčesa in posledičnega čohanja konj bolje da pašnik zavzema drevesa(gozd)vsaj nekaj dreves.glede vode pa je tako ,da se je ne taknejo čim dobi videz oz.vonj po starem oz.alge jih motijo…je pa tidi res če je žeja huda da popijejo tudi iz deževne luže…
Tomo: Pozrav Alti. Torej dokončna okužba s konji? Jaz ti lahko povem moje izkušnje. Ker imam kobile praktično v prostem izpustu (lahko izbirajo med tem ali bodo zunaj ali noter) je velikost izpusta bolj pomembna zaradi paše, oz. zelene trave. Ker sta kobili ves čas lahko zunaj, kakšnega posebnega divjanja, razgibavanja ni opaziti. Več ali manj se leno sprehaja gor in dol po izpustu. Torej tudi če bi bil izpust večji ne bi bilo nič večje aktivnosti. Problem je bolj v tem, da “zeleno” zelo hitro potacata in pojesta. Ko še ni bilo suše sem jima zeleno nakosil zjutraj in zvečer (no preden sem se naučil tega opravila sem zlomil dve kosi). Vsekakor pa, če imaš možnost naj imajo tvoji konji čim večji izpust. Če bi imel dovolj sredstev bi imel izpust kombiniran iz lesa in elektičnega pastirja (pocinkana žice). Slednje predvsem zaradi tega, da se ne drgne ob les in da ga tudi ne grize (posledica je lahko popolnoma oguljena griva) pri določenih konjih.
Drevje? Kot sem slišal je akacija menda lahko nevarna za nekatere konje.
Voda v tvojem primeru je lahko problem, ker nimaš napajalnika. To ti pobere kar veliko časa, pa še težko jo je prevažat. Seveda je najbolje, če je voda sveža, še posebej poleti, ko se zelo zelo segreje. Pozimi pa je problem zmrzovanje. Jaz sem zadevo rešil s podtalnico, namreč v zemljo sem na določenem mestu zabil cev in na njo namestil pumpo. Verjetno je podtalnica pri tebi kar globoko, ker gre za hribovito območje, kar pa ni nujno. Recimo pri nas v vinogradu je “vodna žila” prev na vrhu hriba. Mogoče smešno, žilo smo iskali kar z “bajalico” in na treh mestih kjer smo zabili cev je bila voda. V kolikor bi imel to možnost in imaš elektriko, potem ti svetujem, da na cev namestiš črpalko, ki se vklaplja sama po potrebi (takrat ko pade pritisk) in da jo namestiš dovolj globoko v primeren jašek s pokrovom, da pozimi ne bi zmrznila in da jo tudi takrat lahko uporabljaš. Cena je nekje okoli 30.000 SIT.
Pri tem bi ti predlagal, da si preden se spraviš delat, izpuste, hleve in ostalo potrebno, dobro naštudiraš in da “pokradeš” dobre ideja, tem pa mogoče dodaš kaj svojega. Čim več sprašuj in si oglej….
Poraba vodej je odvisna od letnega časa. Poleti v vročih dneh je konj lahko popije zelo veliko. 40 litersko posodo sta skoraj izpraznili kar trikrat v enem dnevu. Pozimi pa sta pili zelo zelo malo. Včasih 5 včasih 10 litrov. Dobro je če je voda na razpolago tudi, če je že malo postana, boljše to kot pa da je ni. Sicer pa koliko vode porabi konj na dan boš ugotovili že v prvih dveh dneh , odvisno pa je koliko krat na dan boš dotakal svežo vodo. Moja posoda drži 40 l in pumpam 3 x na dan, všasih celo večkrat, če se segreje.
Dva različna izpusta sta lahko zelo praktična. V kolikor dobiš obisk in se konji ne marajo jih laho ločiš. Prav tako ko ti konji popasejo prvi izpust, jih preseliš v drugega in v prvem zopet lahko rase trava. Čim več zelene paše, da se konj zaposli z grickanjem, po drugi strani pa ti bo zaradi tega pojedel manj sena, ki ga pa kljub temu in ravno zaradi tega naj ima dovolj na voljo.
Ker sem doma na ravnici, nimam pojma kako je z neravnim izpustom. Po mojem je zelo dobro, če je takšen izpust poraščen s travo, ki ima močnejše korenine. To lahko reši konja pred padcem na kakšni nevarni strmini, tako da si pomaga z zobni in se prime za šop trave ali močnejšo travnato bilko
Malo heca na koncu in lep pozdrav.
Alti: Hvala vsem za izčrpne informacije.
Tudi sam sem razmišljal o dveh izpustih, pri čemer bi bil en izpust popolnoma sproščen, saj je ob hiši oz. ob hlevčku, na koncu dvorišča in bi ga uredil tako, da bi konja prosto hodila noter in ven iz hlevčka. Drugi izpust pa je malo oddaljen (500 m) in bi ju pač “peš odpeljal tja”. Dva izpusta sta se tudi meni zdela primerna zaradi tega, ker se lahko travna površina obnavlja.
Voda: področje je hribovito, ob Savi, ki je recimo nekih 200 m zračne črte stran. V bližnji okolici je vodovarstveno območje, kar verjetno pomeni, da je okolica z vodo bogata. Tudi vodovod imamo zase iz lastnega potoka, ki pa je zaradi kamnoloma zadnja leta predvsem v poletnih mesecih pričel presihati in imamo probleme z vodo. Okoli tega moram še najti rešitev, namreč za razliko od Tomove sreče z vodo, pri nas bajaličar vode ni našel, (ker bajalica deluje predvsem na površinsko vodo) pa naša zemlja meji na dva potoka in imamo med njima še svojega. Tako da bo potrebno naročiti kakšne geološke preiskave in upam da, izvrtati vrtino. v tem primeru bi pa itak potegnil eno cev iz zbiralnika tudi na drug izpust. ampak pripravljam se seveda na slabši scenarij, pri čimer, pa ne bi rad, da bi konji trpeli žejo, zato me je zanimalo okoli tega, koliko dni “svežo” vodo bi še pili (da jim ne kupujem brez veze, recimo: 2000 litrskega rezervoarja, hehe.
Drevje: bom pogledal malo kaj je v gozdu, pa javim, mogoče bom pa našel kaj kar ni ravno dobro, da jedo koji, v njem. Gre predvsem za mešan gozd, primeren za drva, nič kaj dosti gospodarskega lesa ni v njem. Morda veš na pamet še kakšne druge rastline ki niso konju prijazne?
Tomo: Evo Alti, nekaj sem našel, prevedel, upam, da so prevodi pravi. Mislim, da so, če pa ne me pa opzorite na napake oz. jih popravite. Škoda je edino le, da mi imena ne povedo nič. Zraven imena bi rabili kakšno sliko in več kot polovico rastlin bi poznali. Če bom imel priložnost (ob souporabi Registra flore Slovenije) bom kakšno “cvetko” tudi poslikal, za lažjo predstavo.
Torej:
– bob,
– njivska preslica,
– lisast kačnik,
– črni zobnik,
– gošec,
– pušpan,
– ajda,
– tisa,
– preobjeda,
– poljski mak,
– naprstec,
– lan,
– bela črnelika,
– negnoj,
– grenkuljica,
– konoplja, (itak)
– krčnica, šentjanževka,
– jesenski podlesek,
– pasji jezik,
– šentjakobov grint,
– krompir,
– volčji bob,
– omela,
– steričjak,
– razhudnik,
– teloh,
– robinija,
– kristavec,
– volčja češnja
Če je kje kakšna napaka prosim za popravek, originalni izrazi so v nemščini, prevod sem pa delal s pomočjo velikega nemško-slovenskega slovarja.
Nika: Tomo, en popravek ni bela črnelika ampak bela čmerika, če se ne motim
Suni: Vodovarstevo območje pomeni, da je to območje pomembno iz varstevih vidikov – tu naj se nebi izvajale kake dejavnosti, ki lahko poslabšajo kvaliteto vode (najbrž odjem pitne vode).
Preden ogradiš del gozda, se prepričaj, da ne gre za t.i. “varovalni gozd” – v nekaterih gozdovih je prepovedana paša – se mi zdi, da so navedeni v Zakonu o gozdovih.
Drugače poznam konje, ki imajo precej strm pašnik, pa ni problemov, samo prostor mora biti, da konji ne stacajo naprimer samo ene stezice (med drevesi naprimer, ker potem gre za precej hudo erozijo ob deževju).
Rok: Kar se tiče vode: rezervoar moraš dimenzionirati glede na maksimalno porabo vode – se pravi v poletni vročini. V tem obdobju konji popijejo povprečno 25-30 l vode/konja/dan (čreda s kobilami in žrebeti letos poleti). Zato menim, da bi bilo dobro računati z recimo 35 l/konja/dan, pa si lahko brez skrbi. V drugih letnih časih pa potem itak ni problem – voda se ne segreva toliko, dež, rosa,… Za koliko dni vnaprej lahko pripraviš vodo v rezervoarju: če je rezervoar na hladnem (najbolje v zemlji) in v temi (ali je neprepusten za svetlobo), voda zdrži dlje časa (po mojem bi jo lahko MENJAL enkrat tedensko).Tema in hlad zavirata ali celo preprečujeta razvoj mikroorganizmov. Razlika pa je tudi v vodi: voda iz vodovoda naj bi bila naknadno stabilizirana (pomeni, da je v njej presežek klora, ki do neke meje nevtralizira naknadno onesnaženje /preprečuje razvoj alg in mikroorganizmov/) kar pomeni, da bi vodovodna voda bistveno dlje zdržala v rezervoarju v primerjavi z vodo iz izvira, vrtine ali kapnice, v kateri so gotovo že prisotni mikroorganizmi, ki se nato v rezervoarju množijo in slabšajo kvaliteto vode. Če je možnost, je dobro, da voda iz rezervoarja v napajalne posode teče s curkom, tako da se lahko sproti čimbolj ozrači. To je teorija, v praksi boš pa videl, kako zbirčne konje maš .
Tomo: Alti jaz sicer nisem noben strokovnjak na tem področju, sem pa v nemški literaturi zasledil, da so lahko nevarni in strupeni, zanimivo: hrast, bukev in akacija (verjetno plodovi). Mogoče kakša izkušnja izkušenejših in starejših konjarjev? “Stroki” pa bolje grejo druge stvari od rok .
Drugače pa sem našel neko nemško literaturo, ki jo bom prevedel, ko bo malo več časa.
