Članek objavljen v Reviji o konjih, september 2002, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: Lazar Deberšek
Prezračevanje v konjskih hlevih je pogosto stranskega pomena, čeprav bi ga morali uvrstiti na prvo mesto. Bistvo prezračevanja je, da v hlevu zagotavljamo enakomeren izstop izrabljenega in vstop svežega zraka, pri čemer ne smemo povzročati prepiha. S pravilnim prezračevanjem blagodejno vplivamo na klimatske dejavnike v konjskem hlevu. Hlevska klima predstavlja širši pojem dejavnikov, ki vplivajo na počutje, zdravstveno stanje in produktivnost živali. S pomočjo prezračevanja v hlevu vzdržujemo optimalno hlevsko klimo (temperaturo, vlažnost, sestavo in gibanje zraka).{+}
Sestava zraka v hlevu: V konjskih hlevih lahko samo s pravilnim prezračevanjem zagotavljamo svež zrak in optimalno sestavo zraka, ki je izjemnega pomena za dobro počutje in zdravje živali.
Najbolj nevaren plin v hlevu predstavlja žveplov dioksid (S02) in je pri koncentraciji 0,05 % v zraku življenjsko nevaren za ljudi in živali – idealno je 0 ppm (na milijon delcev). Koncentracija ogljikovega dioksida (C02) ne sme doseči 0,3 %, kajti v tem primeru označimo zrak kot zdravju škodljiv. Posebno nevaren je amoniak (NH3), ki draži dihala in predvsem pri mladih konjih povzroča kašelj pa tudi naduho. Amoniak v hlevu ne sme preseči koncentracije 0,003 % ali največ 5-10 ppm.
Če se v hlevu nahaja koncentracija amoniaka večja od 0,003 %, povzroča to draženje pljučnega tkiva. Kar je večje od 0,009 %, pa vnetja sluznic. Večina škodljivih plinov je težjih od zraka, zato se le ti nahajajo pri tleh. Priporočljivo je, da bi se v vsakem konjskem hlevu izvajale meritve sestave zraka z Drogerjevimi cevkami in ne subjektivno, saj so te meritve pogosto varljive. Velik problem v hlevu predstavlja prah, ki je nosilec alergenov, bolezenskih klic in škodljivih plinov. Prah pogosto povzročajo nastilj, krma in odmrla živalska koža. Vsebnost prašnih delcev v hlevskem zraku ne sme preseči 0,6 mg/m3.
Gibanje zraka: Zrak v hlevu ne sme mirovati, temveč se mora nenehno gibati od 0,1 do 0,3 m/s. Poleti je zaradi vročine zaželeno hitrejše gibanje zraka. Normativi dovoljujejo maksimalno hitrost gibanja zraka 0,2 m/s v zimskih mesecih in 0,5 m/s v poletnem obdobju. Nekateri viri navajajo zaželeno hitrost gibanja zraka v poletnih mesecih v razponu od 0,4 do 0,8 m/s.
SISTEMI PREZRAČEVANJA
Osnovna delitev principa delovanja prezračevalnega sistema je na vzgonsko in forsirano ali prisilno ventilacijo (s pomočjo ventilatorjev).
Vzgonska ventilacija:
- skozi okna,
- dovod zraka skozi okna in odvod skozi jašek,
- dovod zraka skozi porozen strop in odvod skozi jašek,
- dovod zraka skozi kanal v stropu in odvod skozi jašek,
- dovod zraka skozi okna in odvod skozi reže v strehi,
- dovod zraka skozi odprtine v zidu, tik pod stropom in odvod skozi sleme.
Forsirana ventilacija:
- z nadtlakom
- s podtlakom
- z izenačenim pritiskom
Prezračevanje hlevov skozi okna je škodljivo za konje. Spodnji rob oken v hlevu mora biti v višini 1,8 do 2,2 m nad tlemi, da svetloba ne pada konjem direktno v oči, in da jih pozimi obvarujemo pred pihanjem hladnega zraka, na kar so konji zelo občutljivi. Najprimernejša so hlevska okna, kjer se zgornja tretjina odpira okrog vzdolžne osi, spodnji dve tretjini stekla pa sta fiksno vstavljeni v okenski okvir. Da se prezračevanju skozi okna izognemo, uporabljamo odprtine (reže) nad okni. Zračenje skozi odprtine v zidu, tik pod stropom in sleme (višina strehe) dovaja svež zrak, ki prehaja skozi reže in odvaja starega skozi sleme na vrhu strehe. Učinkovito prezračevanje je odvisno od višine in velikosti zračnih rež, dna hleva in števila konj. Reže morajo biti široke od 20 do 30 cm ali 15 x 15 cm in na razdalji približno 1,2 m. Na odprtine namestimo mreže, da se v odprtini ne bi zadrževali ptiči, podgane in miši. Za takšno zračenje mora biti streha nagnjena najmanj 20o. Najbolje je med 23o in 25o. Nekateri viri navajajo tudi 18o in več. Osnovna funkcija slemena je odvajanje izrabljenega zraka, lahko pa je izdelana tako, da omogoča dodaten vir svetlobe. Odprtine slemena naj bi bile tako visoke, da soncu preprečimo prekomerno ogrevanje hleva. Sleme mora biti izdelano iz umetnih materialov ali akrilnega stekla. Pri tem procesu prihaja tudi do temperaturne razlike med notranjim in zunanjim zrakom. Najuspešnejše delovanje tega sistema je pri temperaturni razliki 5oC.
Predvsem za starejše zgradbe, ki imajo v zgornji etaži senik, so za prezračevanje primerni švedski jaški. Za učinkovito prezračevanje je potrebna višina jaška najmanj 4 m in od višine strehe vsaj 0,5 m. Višino jaška zaščitimo s primerno kritino proti vremenskim vplivom. Širina jaška pa se izračuna in odmeri na razpredelnici za določanje prostornine švedskega jaška s pomočjo števila GVZ (glav velike živine), prostornine in višine jaška.
Prezračevanje skozi strop – pore. Ventilatorji črpajo svež zrak v prostor med stropom in od tod skozi pore enakomerno pada s hitrostjo 10 cm/s, nato pri tleh uhaja skozi prezračevalne jaške ali še bolje podtalne kanale. Izvedba tega sistema je lahko tudi brez ventilatorjev.
Zračenje z lesenimi zračniki velikost 40 x 40 cm namestimo na najvišje mesto na strehi. So zelo učinkoviti, saj delujejo vzgonsko in odvajajo izrabljen in topel zrak, medtem ko se v spodnjem delu hleva dovaja svež in hladen zrak. Vzgon pa deluje le, če pri hlevskih tleh dovajamo svež in hladen zrak. Za učinkovitejše odvajanje izrabljenega zraka uporabimo odprtine – reže široke najmanj 2 cm na spodnjih delih vrat in v spodnji steni boksov.
Zelo učinkovita je izvedba prezračevanja, kjer se v podolgovatem hlevu na vsaki strani ožjih stranic stene naredijo na vrhu med streho okrogle odprtine, skozi katere prehaja zrak. V zadnjem času so popularne mreže, ki preprečujejo prepih in omogočajo zelo dobro zračnost in svetlobo hleva.
Prisilno ali forsirano zračenje s pomočjo ventilatorjev je primerno predvsem za velike hleve in jahalnice, sicer pa se ta način največ uporablja v velikih živinorejskih obratih.
Zračenje s podpritiskom (podtlakom) deluje tako, da ventilatorji sesajo zrak iz hleva. Tako nastane blag podpritisk, ki potegne svež zrak iz okolice hleva v notranjost, skozi odprtine za dovod svežega zraka.
Zračenje z nadpritiskom deluje tako, da ventilatorji potiskajo svež zrak skozi dovodne kanale v hlev. Tako nastaja nad pritisk, ki potiska rabljen hlevski zrak skozi odzračevalne jaške iz hleva.
Zračenje z izenačenim pritiskom. Ventilatorji so v sistemu za dovod svežega zraka in v sistemu za odvod rabljenega hlevskega zraka.
Oboji, sesalni in potisni ventilatorji morajo biti sinhronizirani, da je pritisk v hlevu res izenačen. Talno zračenje deluje pravilno, če poskrbimo, da ventilator enakomerno sesa rabljen zrak po vsej dolžini hleva.
Vsekakor pa nam nobeno prezračevanje ne pomaga, če v hlevu ne skrbimo za čistočo in redno odstranjevanje gnoja.
Lazar Deberšek
