V prvem in drugem delu sem opisovala kako delujejo konji, zakaj so terapevtska bitja, na kakšen način delujemo pri nas ( Terapevtsko konjeniško društvo COR ) in kakšen vpliv imajo na otroke… Tu pa bomo govorili o načinu kakšen pristop je potreben, da konj sodeluje z lastnikom.
MOJE DELO S KONJI: Treniranje konj pričnem z razumevanjem, kako deluje njihov razum, njihov odziv in kako oni sprejemajo svet. Tako želim s svojo metodo prijazno konjem doseči popolno zaupanje v človeka tako, da se postavim na raven konja, nato pa mu pokažem da sem razumsko stopničko višje ali kot recimo vodja tropa, alfa samec ali samica, od katerega se vsi učijo in posnemajo. Mogoče se sliši smešno za nekatere, ampak na takšen način dejansko delujejo tropske živali ( volkovi, konji… )
Z svojo mimiko konji pokažem kaj želim od njega, od tu naprej pa se prične graditi na komunikaciji, … od konja pa je zaželjeno, da me uboga. Delo na tleh mora bit sestavni del ujahovanja ( bistvo ), zato je potrebno najprej na tleh da razumeš konja. S tem dosežem, da on razume mene ter ga naučim določenih vaj, ki bodo odskočna deska za delo v sedlu.
Ko začnem delati s konjem, moram točno vedeti, kaj želim od njega in kaj bom delala z njim. H konju je treba vedno pristopiti umirjeno. Najbolj pomembno je, da spoznamo njihov značaj, njihovo naravo, da lahko delamo Z NJIMI, PO NJIM PRIJAZNIH IN RAZUMLJIVIH METODAH, ter da bomo spoštovali njihov značaj in potrebe.
Komuniciranje z nestabilnimi konji se vedno začne v glavi…brezbesedna komunikacija je bolj učinkovita od dretja, biča ali sile. Veliko jahačev se poslužuje prav tega, ker mislijo, da s tako veliko živaljo ne gre delati drugače…ampak se motijo. Ko ti konj začne popolnoma zaupati, si zanj kot nekaj veličastnega in ti pusti, da se poistovetiš z njim v celoti…iz vsega tega pa preide v popolno komunikacijo.
Ko pomislimo na popolno komunikacijo oz. ko jo dosežemo. Šele takrat uvidimo kaj vse smo zamujali slozi leta napravilnega pristopa. Ne glede na to, da je konj ogromna žival in če želi, te lahko samo v trenu sekunde potepta pod seboj… si še misliti ne moremo, kako je lahko tako velika žival polna sočutja, v sebi ima veliko inteligence in sicer se ta inteligenca prepleta z neukrotljivostjo in divjo naravo…
Ampak še vedno, ko dosežemo bistvo povezave… takrat občutimo brezpogojno ljubezen, ki je mnogi ne bodo nikoli doživeli. Konj te dejansko vzame za del tropa, ali vodjo ter upošteva vsa tvoja navodila. Včasih nam celo uspe doseči brezbesedno komunikacijo, ki je vrh vsega in vse to se da, če delujemo po notranjem občutku brez sile. Potrpežljivost je zelo lepa vrlina in če le prisluhnemo… slišimo veliko več, kot si lahko zamislimo…
Lp Sarah ( TkdCOR )