Članek objavljen v Reviji o konjih, oktober 1997, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: J.V.
Slabe navade, ki jih opazimo pri vhlevljenem konju lahko imenujemo kar hlevske razvade. Obstaja mnogo razlogov, da se te razvade sploh razvijejo. Konj je lahko prestrašen, živčen ali se dolgočasi. Razvade se lahko tudi podedujejo ali pa so posledica prehrane. Ni izključeno, da se konj razvad »nauči« od konja, ki stoji v sosednjem boksu.
V večini primerov se razvade pojavijo pri konjih, ki so v hlevu zaprti večji del dneva. Konji z več sreče, torej tisti, ki se svobodno gibljejo in pasejo na pašnikih, takšnih razvad po navadi ne razvijejo. Torej, najboljša rešitev za preprečevanje vseh vrst razvad je, da je konj zunaj kolikor je le mogoče. Če takšne motnosti ni, poskusite z metodami, ki so navedene v nadaljevanju članka.{+}
HLAPANJE
Razvada: Konj hlapa z naslonom tako, da z zgornjimi zobmi prime rob jasli, krmilnika ali drugega predmeta, usloči vrat, vdihava in pri tem se sliši neke vrste godrnjanje. Hlapanje lahko povzroči prebavne težave, počasi pa so tudi vsi leseni deli v hlevu uničeni.
Hlapanje brez naslona je podobno kot hlapanje z naslonom, le da konj vrat iztegne in slišno »požira« zrak. Pri izdihu se slišijo zvoki podobni riganju (ne poskušajte to posnemati doma za mizo). Obe opisani razvadi sta skoraj vedno znak, da se konj dolgočasi. Turnirski in dirkalni konji so za te razvade bolj dovzetni, ker stojijo velik del dneva v hlevu – iz hleva gredo le v času treninga.
Rešitev: Razvado lahko odpravimo ali omilimo na več načinov. Konj naj bo v družbi drugega konja, zadovoljen bo tudi, če bo v hlevu koza ali celo kokoš; omogočite mu izhod na pašnik. Hlapanja z naslonom ga odvadite tako, da ga premestite v boks ali prostor, kjer ni nobene površine, da bi jo vlekel z zgornjimi zobmi.
TKANJE IN SPREHAJANJE PO BOKSU
Razvada: Tkanje je ponavljajoče se gibanje, ko konj niha z glavo in vratom sem in tja in prenaša težo z ene na drugo sprednjo nogo. Sprehajanje po boksu je razvada, ko konj dobesedno kroži po boksu in v nastilju pušča vidno sled svojega početja.
Tkanje in sprehajanje sta znak nervoze, posledica pa so neenakomerno obrabljene podkve, hujšanje, utrujenost in stres za sklepe in mišice.
Rešitev: Tkanje lahko preprečujemo tako, da konja zaposlimo. Čas bivanja v hlevu naj bo čim krajši; konja redno puščajte v izpust ali na pašnik; v hlevu naj bo v družbi z drugim konjem ali mu privoščite vsaj družbo koze.
TOLČENJE Z NOGO
Razvada: Ste že kdaj opazovali konja privezanega zunaj hleva ali ko v boksu čaka na hrano, kako tolče z nogo ob tla? Zaradi te razvade nastanejo v tleh nevarne luknje, ki povzročajo neenakomerno obrabo podkev ali kopit… razen tega je takšno početje zelo neprijetno poslušati!
Rešitev: Če takšnega nestrpnega konja odvežemo ali mu takoj damo hrano, smo naredili napako, kajti konj si bo mislil: »Če dovolj dolgo tolčem z nogo ob tla, bom dobil, kar hočem.« Namesto da mu popustite, ga pustite stati tako dolgo, da bo nehal tolči in bo stal pri miru. V izjemnih primerih, mu lahko nogi zvežete, da ga odvadite tolčenja.
GRIZENJE
Razvada: Konji včasih igrivo grizljajo, vendar je lahko takšno grizljanje prav tako boleče. Da se navadijo grizljanja ali grizenja, je pogosto krivo dajanje raznih priboljškov z roke – torej eden izmed načinov za odpravo te razvade je že to, da prekinemo s tovrstnim nagrajevanjem.
Rešitev: Grizenje je resnično zelo nevarna razvada in jo moramo takoj zatreti. Udarjanje po glavi ni priporočljivo, ker postane konj plašen, če se mu z roko samo približamo, zato ga poskušajte kaznovati le z glasom. Glasna graja je uspešna pri »milejšem« grizenju. Za resne »grizlije« je potrebno uporabiti celo nagobčnik.
ŽVEČENJE REPA IN GRIVE
Razvada: Ta razvada je pogosta pri mladih konjih, enoletnikih in dvoletnikih. Žvečenje repa ali grive je lahko znak za pomanjkanje hranljivih snovi ( npr. konj ne dobi dovolj vitaminov), vendar verjetneje je, da je konj radoveden ali pa se dolgočasi. Zgodi se, da takšen konj svojemu sosedu dobesedno opuli rep ali grivo, torej moramo to razvado prav tako resno obravnavati.
Rešitev: Takšnega nepridiprava lahko enostavno izolirate ali pa ga kaznujete tako, da rep sosednjega konja namažete z neokusno, vendar prebavljivo zadevo, npr. s prahom čilijevega popra in ko bo okusil tako »popopran« rep, bo naslednjič presneto premislil preden se ga bo lotil.
RAZMETAVANJE KRME (OVSA) ALI PREHITRO POŽIRNJE
Razvada: Nekateri konji mečejo krmo naokrog po boksu in jo tako precej uničijo, spet drugi pa jo prehitro goltajo in se izpostavljajo prebavnim težavam. Hitre jedce opazimo predvsem v skupinah, kjer se vsak boji za svojo krmo in jo raje hitro pojedo, kot pa da bi jo pustili sosedu.
Rešitev: Za konje, ki krmo razmetavajo, je priporočljiva uporaba naglavne vreče, v katero vsujemo močno krmo ali pa talni krmilnik opremimo s prečnimi palicami, da razmetavanje krme kolikor toliko omilimo. Za prehitrega jedca je rešitev, da ga osamimo ali pa mu v oves zmešamo malo sena, ker bo moral tako bolj žvečiti in tako bo počasneje požiral.
ŽVEČENJE LESA
Razvada: Les se vam mogoče ne zdi okusen, so pa konji, ki neutrudno grizejo les in ga tudi pogoltnejo. To počnejo konji, ki dobijo premalo vlakninaste krme ali pa jim je dolgčas.
Rešitev: Povečate lahko količino vlakninaste krme; lesene dele prekrijete s kovino; lesene površine premažete z neokusnimi premazi.
Najboljša rešitev za odpravo naštetih razvad je, da je konj zunaj kolikor je le mogoče
J.V.