Že pred leti sem izdelal mehanski krmilnik za konje. Ker je krmilnik za serijsko izdelavo preveč “kompliciran”, patentiranje pa je predrago, ga bom na kratko predstavil v tem prispevku. Čeprav je krmilnik domače izdelave zelo dobro deluje in dobro služi svojemu namenu. Njegova raba in namestitev je specifična (za bokse z leseno steno). Na podlagi praktičnih izkušenj ugotavljam, da bi bilo potrebno narediti nekaj manjših popravkov za njegovo boljše delovanje.
Kljub enostavnosti krmilnik ponuja veliko prednosti pred klasičnimi posodami za oves in ostalo (predvsem) zrnato hrano. Naj jih naštejem:{+++}
– za nekatere konje, ki večino dneva preživjio v zaprtih boksih je značilno, da odganjajo dolgčas z raznimi grdimi razvadami. Omenjen način prehranjevanja pomeni, da je konj s prehranjevanjem zaposlen več časa, zaradi česar ostane manj časa za razvade,
– izguba in razsipavanje ovsa ali ostalih krmil je znatno manjše, ali tega skoraj ni (pri klasičnih krmilnikih nekateri konji pograbijo veliko količino hrane in jo raztresejo po tleh boksa),
– hlastanje za hrano (in “nažiranje”) ni možno, kar je pomembno, ker konj lahko zagrabi manjšo količino hrane. Zaradi manjšega doziranja ostane več časa, da se hrana bolj prežveči. V nekaterih primerih in pri nekaterih konjih ste lahko tudi sami opazili, da se hrana (zrnje) cela izloči (kar je lahko posledica prehitrega uživanja ali slabe prežvečenosti, kar je vidno v iztrebkih – cela zrna ….),
– tak način prehranjevanja lahko zmanjša nastanek pogoste konjske bolezni (kolike), ki jo lahko imenujemo tudi konjska smrt. Koliko lahko povzroči ali k njej prispeva tudi nepravilen način prehranjevanja. Torej je tveganje za to bolezen manjše,
– krmljenje lahko opravi vsakdo, odvisno od opcije izdelanega krmilnika, zunaj ali znotraj boksa. Zunanje doziranje in dostop ima prednosti takrat kadar je nekdo dlje časa odsoten, oskrbnik pa si ne želi prerivanja v boksu,
– lažje je krmljenje z mletimi (mokastimi) krmili, pomešanimi z ostalo hrano.
Zadeva se mi zdi zanimiva. Je preizkušena in uporabna kljub temu, da je izredno enostavna. Verjetno bi bilo krmilnik potrebno izpopolniti s »tehničnim« znanjem in uporabiti boljši material, kot je pri opisanem prototipu.
Pri izdelavi sem upošteval več elementov, ki izključujejo kakršno poškodbo živali, ki bi jo lahko povzročila sama naprava.
Krmilnik deluje na mehanskem principu. Višino odprtine skozi katero pride hrana lahko sami reguliramo, odvisno od granulacije krmila (“jezik” oziroma krmilni del posode se pritisne višje ali nižje).
Na začetku je delovanje temeljilo na principu pritiska (podobno napajalniku) z uporabo vzmeti. Ker so konji kmalu ugotovili način delovanja so po krmilniku pričeli udarjati s sprednjo nogo. Zaradi tega sem vzmetni sistem zamenjal s kovinsko verižico in utežjo. Ob hranjenju verigico konj premika, kar povzroči da hrana pada v “jezik” krmilnika od koder jo posamično pobira.
V zvezi omenjenega krmilnika imam pripravljene še štiri izboljšave, ki jih je potrebno še testirati. Prva najprimitivnejša izvedba se izredno dobro obnese, kar bom predstavil v enem od prihodnjih prispevkov.
Fotografije krmilnika v fazi izdelave in princip delovanja si lahko ogledate na dodanih fotografijah, kar pove več kot tisoč besed!