IZPODBIJANJE ALFA TEORIJE
Znotraj črede poznamo dve vrsti vodij. Vodilnega ali alfa konja, ki vlada s pomočjo nadrejenosti in pasivnega vodjo, ki vodi s pomočjo zgleda. Pasivnega vodjo navadno izberejo predstavniki črede, ki mu tudi prostovoljno sledijo, medtem ko alfa konj svoj položaj in nadrejenost v čredi pridobi s silo.
Pasivni vodja je ponavadi starejši konj, ki se uvršča nekam na sredino hierarhične lestvice v čredi. Je tih in dosleden in ne kaže želje po vzpenjanju po lestvici navzgor. Posledično mu ni treba uporabljati sile, da bi si pridobil in obdržal svoj položaj v čredi.
Nasprotno pa so vodilni alfa konji navadno vse prej kot tihi in mirni. Pogosto so precej vsiljivi in nadležni. Zgodi se tudi, da podrejenega konja napadejo samo zato, da potrdijo svoj vodilni položaj. Prav zaradi tega se velika večina konj v čredi izogiba stiku z vodilnim konjem.
Razlog da se ga izogibajo se skriva v preprosti resnici, da so konji narejeni tako, da poskušajo preko dneva porabiti čim manj fizične energije. Dober primer je plašen konj. Če se ustraši, bo navadno odskočil, ne pa tudi zbežal. Bežal bo le, če je to nujno potrebno. Na ta način varčuje z energijo, ki jo bo morda kasneje zares potreboval. Ta »varnostni ventil« je konjem pomagal preživeti več kot 50 milijonov let. Ker energije ne porabljajo, kadar to ni potrebno, jo imajo na zalogi za primere, ko je res treba ubežati nevarnosti.
Pasivni vodja preko dneva porabi najmanj energije ( in tudi drugih konj ne sili, da bi porabljali svojo), zato so konji pod njegovim okriljem mirni in zadovoljni, hkrati pa sposobni preživeti.{+++}
Pasivni vodje si svoje mesto » prislužijo« s tem, da so zanesljivi in stalni. Z drugimi besedami: vladajo z zgledom, ne s silo.
Trudim se, da bi moj pristop do konj in delo z njimi temeljila na teh ugotovitvah. Konja se trudim voditi z zgledom, ne s silo, hkrati pa mu nudim stalnost, ki jo potrebuje.
Pravzaprav je takšen način dela bolj stvar odnosa kot tehnike, ki pomeni dajati konju možnost, da se potrudi narediti kar zahtevamo od njega, ne pa ga stalno karati in kaznovati, ker nas ni dobro razumel.
JE RES POTREBNO, DA POSTANEMO »ALFA« KONJ?
Najprej naj povem, da brezpogojno verjamem, da nas konji ne sprejemajo kot pripadnike svoje črede in nas nikoli ne bodo. Verjamem, da konji naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi postali del naše »črede«. Konji so izredno dojemljive živali in se zlahka prilagajajo, kar jim omogoča preživetje iz dneva v dan.
Jaz gledam na to takole. Konji v svojem življenju vidijo stotine, morda celo tisoče ljudi. Gotovo jim je jasno, da so v manjšini. Konj, ki živi v manjšini med plenilci ima dve možnosti: umreti… ali najti način kako se prilagoditi plenilcu, da mu ne bo treba umreti. Konji so očitno izbrali drugo. Zato verjamem, da se konj neprestano trudi razumeti kdo in kakšni smo in išče načine za obstanek med nami. Podobno kot to počnemo tudi ljudje, ko na primer potujemo v tuje dežele.
Pomembno se mi zdi omeniti, da je večina črednih sesalcev ( vključno z ljudmi) organizirana enako. Na čelu črede je vodja, ki ima največjo moč, ostali si sledijo po lestvici navzdol. Nekje na sredini lestvice so pasivni vodje. To so živali ( ljudje, konji, bizoni, srnjad…), ki se skušajo razumeti z vsemi v čredi. Pomikanje po lestvici navzgor, proti alfa položaju, jih običajno ne zanima, ker so zadovoljni s svojim položajem v čredi. Ti pasivni vodje so navadno tihi in neopazni, s čimer si pridobijo zaupanje ostalih pripadnikov črede.
Ker so konji po naravi pasivni in mirni, je normalno, da raje preživljajo dneve v družbi konj, ki jim preko dneva povzročajo najmanj stresa. Pasivni vodje povzročajo manj stresa, ker so zanesljivi v svojem obnašanju. Zelo redko, če sploh kdaj, uporabijo silo za uveljavljanje svoje volje. Čreda jim bo prostovoljno in z veseljem sledila kamor koli gredo.
Torej, postavlja se vprašanje: lahko s svojim konjem vzpostavimo enak odnos; odnos v katerem nam bo konj želel slediti in izvrševati naloge, ki mu jih zastavljamo? Mislim, da je odgovor enostaven: najprej moramo najti način, nas bo konj prepoznal kot zanesljive, stalne. Ravno to je navadno največji problem, saj večina ljudi še vedno verjame, da si je treba konja podrediti, če hočemo, da nas uboga. To mišljenje izhaja iz dejstva, da alfa konj v čredi s pomočjo nadrejenega položaja dosega kar hoče, zaradi česar mnogi ljudje verjamejo, da morajo med delom s konjem ravnati enako, a če opazujete konje v čredi, boste opazili, da konji alfa vodjo sicer upoštevajo in spoštujejo, ampak ne preživljajo veliko časa v njegovi bližini. Pravzaprav se ga večina konj v čredi izogiba. Poznavanje teh dejstev in izogibanje uporabi sile sta dober začetek na naši poti, da postanemo pasivni vodja svojega konja. Če te konj ne uboga, mu pomagaj dojeti, kaj želiš od njega in mu pokaži, kako naj to naredi, namesto da ga siliš narediti nekaj, česar ne razume. Daj mu čas, da vse skupaj premisli. Navadno se bo potem potrudil pravilno izvršiti nalogo.
Poskrbi za svojega konja. To ne pomeni, da redno preverjaš ali ima dovolj hrane in vode, in da je redno cepljen… to so vse pomembne stvari, ampak poskrbi da mu nudiš vse, kar potrebuje v vseh situacijah. Ne dovoli, da tvojega konja jaha kdo, za katerega veš ( ali slutiš) da je grob. Tudi če kdo grdo dela s tvojim konjem in naredi kaj, kar tebi ni všeč, ga takoj ustavi. Na kratko, ne boj se potegniti za svojega konja.
Ti dve stvari, čeprav zvenita enostavno, sta pogosto najtežji stvari, ki ju lahko naredimo za svoje konje. Mirnost in stalnost nista v človekovi naravi. Ljudje raje stvari naredimo isti trenutek. Konji na svet ne gledajo tako. Mislim da je, če se konji po svojih močeh trudijo vklopiti v našo čredo, najmanj kar lahko naredimo za njih, da jim pri tem pomagamo. Če jim damo priložnost, jim bo gotovo uspelo.
Mark Rashid
Vir: http://www.markrashid.com: MARK RASHID HORSE TRAINING- CONSIDERING THE HORSE
