Na vajetih: Zavajajoča in škodljiva fraza

Na vajetih: Zavajajoča in škodljiva fraza

3595
0
SHARE

OPOMBA: Slovenski izraz »na vajetih« se v angleščini uporablja kot »on the bit«, kar v dobesednem prevodu pomeni »na brzdi«. Celoten članek se nanaša na ANGLEŠKI IZRAZ, čeprav je slovenski morda ustreznejši.

Ta članek navaja dokaze za podporo dvema predlogoma. Prvič, nesrečna fraza »na vajetih« je vodila do široko razširjenega nerazumevanja pravilne uporabe dejstva vajeti. Drugič, neprimerna kot ta fraza je, vseeno sama po sebi ne predstavlja nobene ovire za FEI, da bi sprejela bolj humana in varnejša dejstva vajeti. Vse, kar je potrebno, je bolj razumna razlaga člena 401 (Namen in splošne osnove dresure) in dodatek štirih besed k členu 428 (Sedlarstvo).

Uvod
Frazo »na vajetih« si napačno razlaga veliko dresurnih jahačev, ki tekmujejo po pravilih FEI. Rezultat tega je, da uporabljajo brzdo za doseganje nečesa, za kar mislijo, da je določen okvir, in ne spoznajo, da to ni zbranost. Poleg tega veliko sodnikov FEI in celo sama FEI ter člani nacionalnih odborov tudi napačno razlagajo to frazo. Domnevajo, da to zahteva fizično prisotnost brzde bolj kot določen položaj glave, ki ga fraza v resnici definira. Posledica tega je, da predlog za spremembo pravil, ki bi dovoljevala uporabo bitless bridle v dresuri, zavrnejo na osnovi tega, da brez brzde konj ne more biti »na vajetih« (na brzdi v angleščini). To seveda ni res. Želen položaj glave je primerneje doseči brez kakršnekoli »pomoči« brzde (Slika 1). Rezultat nerazumevanja tega je to, da so FEI in nacionalne zveze omejene s svojim miselnim okvirom, v katerem nočejo dovoliti bolj humane možnosti od svoje trenutne obvezne zahteve po eni ali dveh brzdah in verižici (člen 428).

Alexander Nevzorov in mlad konj brez uzde »na vajetih«.  Foto: Lydia Nevzorova
Alexander Nevzorov in mlad konj brez uzde »na vajetih«. Foto: Lydia Nevzorova

Definicija izraza »na vajetih«
Pravila FEI za dresuro pravilno definirajo frazo kot določen položaj konjeve glave (glej člen 401.6 spodaj). V zadnjem desetletju je veliko dresurnih jahačev ponovno odkrilo nekaj, kar so v 17. stoletju dobro razumeli, da želen položaj glave (in tudi ostalega telesa) ni in ne bi smel biti odvisen od brzde. Obstaja zanimiva razlaga, zakaj so temu namenu dali tako nesrečno ime, čeprav je definicija pravilna. To izhaja iz napake pri prevodu originalnih francoskih pravil o dresuri v angleščino. Več o tem kasneje, ampak samo na kratko, francoska fraza »dans le main« zahteva določeno nežnost, občutljivost, rahločutnost dotika na jahačevem koncu vajeti. Na žalost izbrana angleška fraza (»na vajetih«) usmerja pozornost na konjev konec vajeti. Sčasoma je to vodilo do napačnih domnev, da je brzda potrebna. Italijanski pregovor nas svari: »Traduttore, tradittore (prevajalec, zavajalec).«

Člen 401.6 v 22. izdaji FEI »Pravil za dresurna tekmovanja« takole opisuje in definira 6 ciljev dresure: »Pri vsem delu, tudi ko konj stoji, mora biti konj »na vajetih«. Konj naj bi bil »na vajetih«, ko je vrat bolj ali manj dvignjen in zaobljen v skladu s stopnjo treniranosti in z dolžino ali zbranostjo koraka, sprejema uzdo (dodan poudarek) z lahnim in mehkim stikom in je zaradi tega ubogljiv. Glava naj bi ostala v pokončnem položaju, po pravilu nekoliko pred vertikalo, s prožnim tilnikom kot najvišjo točko vratu in konj naj se ne bi upiral jahaču.«

Zgornja definicija se nanaša na sprejemanje uzde, ne brzde. Ampak domač izraz konjenikov je povzročil uporabo krajše, ampak dvomljive fraze »na vajetih«. Domač izraz je postal vsakdanje ime za namen, čeprav ni niti namen sam niti dober povzetek namena. Fraza, ki bi bila manj dvomljiva, bi bila »proti brzdi, do brzde«. To bi bilo bolj skladno s tem, kar jaz mislim, da je nekako nerealistično upanje, da bo konj raje iskal stik z brzdo, kot pa da ga brzda ovira; da bi morali konja raje spodbuditi k premikanju proti uzdi (ali brzdi), kot pa z brzdo vleči njegovo glavo nazaj.

Fiziološko gledano verjamem, da ko je konj resnično zbran in sprejema uzdo (ni samo vdan v usodo) zaradi minimalne napetosti vajeti, ga ne boli in svobodno lahko postavi glavo v položaj, ki mu omogoča biti uravnotežen atlet in v katerem je najbolje sposoben podpirati jahačevo težo v kateremkoli načinu gibanja (vključno s stoj). Z drugimi besedami, zbranost doseže konj, ne jahač. Zbranost ni nekaj, kar je rezultat pritiska vajeti, z ali brez brzde. Jahač bi se moral zadostno umakniti konju s poti, tako da ne bi motil naravnega položaja njegove glave. Jahač mora konju pomagati na druge načine. Kot prvo, način treninga mora omogočati konju, da je dovolj fizično sposoben in dovolj močan, da lahko ohranja svoje ravnotežje, ko nosi jahača. Kot drugo, jahač sam mora biti dovolj fizično pripravljen, da ostane v ravnotežju. Celo dobro pripravljen konj ne more ostati v ravnotežju (to je biti zbran), če jahač ni v ravnotežju.

Kuhinjska kredenca (welsh dresser) je uporaben kos pohištva. Tako se imenuje (v angleščini), ker so jo uporabljali za pripravo mesa. Isti pomen »pripravljanja« izraža francoski izraz dresser la table, ki pomeni pripraviti mizo pred obrokom. Ko jahač pripravlja (»dresses«) konja, bi ga moral pripravljati za nekaj lepega, ne za nekaj bolečega.

Bolj točen angleški prevod namena FEI bi bil »na dejstvih«. Množinska oblika je nujna, ker govorimo o vseh treh dejstvih. Po pomenu je sedež glavno dejstvo, noge naslednje in roke zadnje od vseh. Če bi sprejeli izraz »na dejstvih«, potem namen – ki je doseči zbranost, prepustnost in impulz – ne bi bil spregledan in bi bil osvobojen neprimerne povezanosti z brzdo.

Verjamem, da je izraz »na dejstvih« najboljši, drugi najboljši pa je »sprejemanje uzde«, ki je tudi uporabljen v členu 401.2. Predstavimo ga z navezovanjem na člen 401.1, čigar prvi stavek bi moral krasiti vrata vsakega dresurnega hleva: »Namen dresure je razvijanje konja v srečnega atleta preko harmoničnega šolanja. Kot rezultat tega je konj miren, poslušen, svoboden in prilagodljiv, poleg tega pa zaupljiv, pozoren in navdušen, saj je dosegel popolno razumevanje z jahačem. Te lastnosti se kažejo z:«

… in zdaj navajam člen 401.2:

  • »Svobodnostjo in pravilnostjo korakov.
  • Skladnostjo, lahkotnostjo in neprisiljenostjo gibov.
  • Lahkotnostjo sprednjega dela in angažiranostjo zadnjega dela, ki izvira iz živahnega impulza.
  • Sprejemanjem uzde in preko tega z ubogljivostjo ter brez kakršnekoli napetosti ali upiranja.«

Nepravilen prevod vodi do nepravilnega dejanja

Pri jahačih:

Do neke mere se odkriva, da je napačna razlaga izraza »na vajetih« v naravi paraprakse (freudovski spodrsljaj, ko nekdo misli eno, reče pa nekaj drugega, nesmiselnega). Jahače zavede v skušnjavo, da se poslužijo bližnjice pri treningu v prepričanju, da lahko dosežejo zbranost z vlečenjem za brzdo (vajeti). Kljub temu vsak dober konjenik spoznava, da pravilen položaj glave (zbranost) pride po letih treninga in da sta glavni dejstvi, s katerima damo spodbudo za zbranost, sedež in noge, ne roke. Sprejemanje ideje, da zbranost lahko dosežemo z brzdo, vodi do napačne zbranosti. V tem primeru je konjev tilnik lahko upognjen, ampak konj ni zbran, niti ni srečen atlet, prost napetosti in odpora. Rezultat premočnega delovanja rok in premajhnega delovanja sedeža in nog je, da konja »potegnejo skupaj«. Jahač uporablja zmožnost brzde za povzročanje bolečine ali grožnjo z bolečino, da doseže površinski posnetek zbranosti, ki ne sme zavesti nikogar, še najmanj pa sodnika. Konj bo na sprednjem delu in v nasprotju s splošnimi osnovami dresure bo nesrečen, napet, uporniški, živčen in v konfliktu z jahačem. V svoji najbolj ekstremni obliki se ta pristop k dresuri konča v obžalovanja vrednem izvajanju pretiranega upogibanja ali »rollkuru«.

Fraza »na vajetih« je štirinajstkrat uporabljena v prvem poglavju »Pravil za dresurna tekmovanja«. Ni čudno, da v angleško govorečem dresurnem svetu posvečajo toliko napačno usmerjene pozornosti brzdi. Zdi se, da je prevajalec originalnih pravil FEI iz francoščine v angleščino spoznal domačo naravo fraze, ker je ob vsaki priložnosti obkrožena z opravičujočimi se citati. Prevajalec je verjetno spoznal, da fraza »na vajetih« ni točna ali celo dobeseden prevod originalnega francoskega izraza dans la main (dobesedno »v roki«), ki bi bil bolje preveden kot »na dejstvih« (Gahwyler&Drummond, 2002). V tistih štirih primerih, kjer je prevajalec uporabil bolj točen izraz »sprejemanje uzde« ali »sprejema uzdo«, ni uporabil nobenih dodatnih zaznamkov.

Pri komitejih

Napačen angleški prevod izraza dans le main v Namen in splošne osnove dresure (člen 401) je vodil do prepričanja, da konj ne more biti »na dejstvih« brez »dvojne uzde z nosnikom«. Ampak namen te zahteve v poglavju »Sedlarstvo« (člen 428) je bil najbrž enostavno pomagati pri doseganju namenov, bolj kot pa narekovati edini način, na katerega se ti nameni lahko dosežejo. Z nadaljevanjem predpisovanja dvojne uzde trenutna pravila glede sedlarstva namigujejo na to, da konj ne more biti »srečen atlet«, če nima dveh kovinskih palic v ustih in verižice pod brado. Celo v času, ko so oblikovali to pravilo (leta 1921), je bila ta komponenta člena 428 v konfliktu s členom 401.1. Ali ni nihče nikoli pomislil, da se da namene doseči na kakršenkoli drug način? Karkoli je že odgovor na to retorično vprašanje, danes ni nobenega dvoma, da kovina na kosti ni edini način za pomoč pri »razvoju konja v srečnega atleta preko harmoničnega šolanja.«

Če bi bilo možno doseči FEI namene dresure na kak manj boleč način, kar nedvomno je možno, potem bi morali dopolniti pravila o sedlarstvu. Ni več sprejemljivo, da FEI postavlja kot pogoj, da je dvojna uzda obvezna, in da zavrača prošnje za dovoljenje za uporabo bitless bridle.

Z uporabo prekrižanih vajeti je konj brez brzde še vedno lahko »na vajetih« v pravem pomenu tega izraza. Originalni francoski izraz pravilno postavlja poudarek na »roke«, kar pomeni z najmanjšim delovanjem »roke«. Angleški prevod nepravilno postavlja ta poudarek na brzdo kot sredstvo za doseganje zbranosti. Napaka je vodila do veliko bolečine in bridkosti pri mnogih konjih in do razočaranja pri zavedenih jahačih.

Zmeda glede pomena je še slabša v komiteju zaradi nepriznavanja napredka v konjeniški znanosti. Skupaj je to vodilo do grozne administrativne ovire do reforme dobrobiti, ovire do izboljšane varnosti in do zanikanja jahačeve pravice za prizadevanje za konjevo srečo.

Nad in za vajetmi
Nadaljnja razlaga izraza »na vajetih« se nedirektno pojavi v členu 416.2:
“Poslušnost ne pomeni trde discipline, ampak se ubogljivost kaže preko stalne pozornosti, voljnosti in zaupanja v vsem konjevem obnašanju, kot tudi s harmonijo, lahkotnostjo in neprisiljenostjo pri izvajanju različnih gibov.

Stopnja poslušnosti se poleg tega kaže na način, kako konj sprejema uzdo, z lahnim in mehkim kontaktom ter prožnim tilnikom, ali pa z uporom ali izmikanjem jahačevi roki, pri čemer je konj ali »nad vajetmi« ali »za vajetmi«.

Upor ("nad vajetmi").  Odprta usta, nazaj potegnjene ustnice, brzda pritiska na jezik, robove ust in sprednji rob prvega ličnega zoba v spodnji čeljusti. Fotografija: Lydia Nevzorova.

 

Izmikanje ("za vajetmi").  Pritisk v tilniku, odprta usta, nazaj potegnjen jezik, brzda pritiska na robove ust, brzda in verižica stiskata spodnjo čeljust. Fotografija: Theresa Sandin & "Horses For Life".

 

Spet se domač izraz, ki poudarja brzdo, uporablja za opis dveh položajev glave, ki sta oba v nasprotju z zbranostjo, saj je v enem glava pred, v drugem pa za vertikalo. Upor se izraža, ko konj premika ali meče glavo navzgor (»nad vajetmi«) ali kadar je potreben pritisk brzde, da se konju to prepreči, kot tudi takrat, ko je konj »potegnjen skupaj« v želen okvir (Slika 2). Izmikanje se izraža, kadar pritisk brzde povzroči, da konj spusti glavo, upogne vrat in približa brado prsim (»za vajetmi«). Ta uklonitev glave je bila poznana pod izrazom »boring« (Self 1946). Čeprav se ta izraz danes redko uporablja, je izmikanje pogostejše kot kdajkoli prej (Slika 3). Žal dresurni sodniki ne kaznujejo vedno jahačev, katerih konji kažejo tako obnašanje. Vendar pa pravila FEI za dresurna tekmovanja jasno navajajo, da bi jih morali, tako med izvajanjem naloge kot med ogrevanjem.

Za jahače je logičen način, da se izognejo takemu uporu in izmikanju, da odstranijo razlog zanj. Ker je razlog bolečina, ki jo povzroča brzda, je odstranitev brzde najboljša rešitev. Na ta način lahko dosežejo »namen in splošne osnove« dresure (člen 401). Treba je priznati fiziološko dejstvo, da ne glede na to, koliko je konj zrel, koliko treninga ima za sabo in kako je pripravljen jahač (vsi faktorji so pomembni), noben konj ne more biti srečen atlet, miren, zbran, prožen, sproščen in prilagodljiv, če čuti bolečino. Ampak z odstranitvijo brzde odstranimo močan vir bolečine. Če naredimo tako, se znebimo nesoglasja med jahačem in konjem, konj bo postal srečen atlet in celo povprečni jahači bodo končno izkusili harmonijo »nebes na konjskem hrbtu«.

Dresurnemu jahaču bi bilo dokaj težko brez motenja in bolečine zaradi brzde prepričati konja, da bi šel »nad« ali »za« vajetmi, ker je to nenaraven položaj glave pri dresurnih korakih. Relativno lahko je brez brzde in s potrebno fizično pripravljenostjo doseči, da gre konj »na« vajetih (Slika 1), ker je to naraven položaj. To je natanko ta položaj, ki ga bo izbral konj, če je popolnoma fizično pripravljen, uravnotežen in prilagojen na jahačevo težo na svoji hrbtenici, kar pomeni, da je primerno pripravljen, zbran in se zna sam nositi.

Pravila FEI bi morala zvišati dobrobit konja

Odstranitev vzroka se zahteva tudi zato, da bi dosegli namene, opisane v členu 416.2.1. »Iztegovanje jezika, jezik nad brzdo ali povsem potegnjen nazaj, kot tudi škrtanje z zobmi in šviganje z repom so večinoma znaki živčnosti, napetosti ali upora s strani konja in jih morajo sodniki upoštevati pri ocenjevanju gibanja, kot tudi pri skupni oceni za ´poslušnost´«.

Prisotnost brzde v konjevih ustih je najpogostejši vzrok za iztegovanje jezika. To je edini razlog, zaradi katerega se konj brani z dajanjem jezika nad brzdo ali pa s tem, da potegne jezik toliko nazaj, da konica jezika leži za brzdo. Brzda je tudi daleč najpogostejši vzrok za škrtanje z zobmi, šviganje z repom ali izražanje živčnosti, napetosti in upora. Brzda straši konja in je najmočnejši ralog za to, da konj postane nesrečen, razdražljiv, zelo napet, boječ in na splošno neobvladljiv. Dokumentiral sem več kot 100 kliničnih znakov negativnega vedenja, ki ga povzroča brzda. Odstranitev brzde ponovno vzpostavi mirnost in tisto »stalno pozornost«, »voljnost« in odsotnost »paralizirajočega učinka upora«, o čemer je govor v splošnih osnovah dresure.

Z ohranjanjem pravila, da je pri dresuri obvezna ena ali več brzd, je FEI odgovorna za nepotrebno povzročanje bolečine, ki bi se ji lahko izognili. S kaznovanjem jahačev, katerih konji izražajo negativno obnašanje, ki ga povzroča obvezna oprema, FEI še poslabšuje zadevo. To je enako, kot če bi se vsak moški po zakonu moral briti z nevarno ostro britvijo, varnostna britev ne bi bila dovoljena, potem pa bi ga kaznovali, če bi se porezal.

Humana, varna in učinkovita alternativa brzdi, uzda s prekrižanimi vajetmi (crossunder), je v zadnjem desetletju dostopna. Vse več takih uzd prihaja na trg vsako leto po vsem svetu. V tem času so njen koncept temeljito preizkusili jahači vseh starosti in z različnimi izkušnjami, na konjih vseh pasem in temperamentov, v večini disciplin in v širokem spletu okoliščin v veliko različnih državah.

Zaradi prednosti glede konjeve dobrobiti in jahačeve varnosti, ki jo omogoča bitless uzda s prekrižanimi vajetmi, FEI ni več v skladu s svojim vodstvenim kodeksom, če pustimo ob strani zakone o krutosti do živali, ki veljajo v veliko državah. Krutost je definirana kot povzročanje nepotrebne bolečine in trpljenja, ki bi se jima dalo izogniti. Ker se je zdaj mogoče izogniti bolečini in strahu zaradi brzde, so jahači, ki še vedno uporabljajo brzde, v nevarnosti, da jih obtožijo krutosti. Nastaja zanimiva točka v zakonu, po kateri je lahko obtožena tudi FEI ali katerakoli nacionalna zveza, ki zahteva uporabo krutega pripomočka.

Neskladnost FEI z vodstvenim kodeksom FEI

Spodnje navedbe v poševni pisavi so dobesedno vzete iz dolge verzije vodstvenega kodeksa FEI. Vsaki navedbi sledi razlaga njene neskladnosti.

· “…dobrobit konja je najpomembnejša.” Žal FEI ni pokazala nobene pripravljenosti za sprejemanje neizpodbitnega izboljšanja dobrobiti, ki ga predstavlja bitless bridle.

· “Dobro ravnanje s konjem… ne sme ogrožati dobrobiti.” Brzda povzroča čez 100 znakov ogrožanja dobrobiti, večinoma povzročenih z bolečino in strahom.

· “Noben postopek, ki bi lahko povzročil fizično in psihično trpljenje med ali izven tekmovanja, ni dovoljen.” Pokazalo se je, da je brzda glavni vzrok za psihično in fizično trpljenje, kljub temu pa jo FEI mirno dovoljuje tako med tekmovanjem kot izven njega.

· “[Konji] ne smejo biti podvrženi nobeni metodi treninga, ki je zlorabljajoča ali povzroča strah…” Člen 143 v Splošnih uredbah (22. izdaja, 2007) definira zlorabo kot “dejanje ali opuščanje dejanja, ki konju povzroča ali lahko povzroči bolečino ali nepotrebno neudobje.” Dokazi, ki razlagajo zlorabljajoče učinke uzd z brzdami, so bili objavljeni že pred leti. V zadnjem času so bili objavljeni dokazi, ki se nanašajo na nehumanost pretiranega ukrivljanja z brzdo (rollkur), kljub temu pa FEI še naprej odobrava rollkur in zahteva uporabo brzde.

· “Oprema mora biti narejena in nameščena tako, da se izogne tveganjem za poškodbo.” Objavljen je bil seznam 40 različnih bolezni, ki jih povzroča brzda. Kostni izrastki na robovih ust zaradi brzde, so, na primer, prisotni pri več kot 75% pregledanih muzejskih vzorcev.

· “V tekmovanju lahko sodelujejo samo dobro pripravljeni konji…” Brzda je v nasprotju s fiziologijo vadbe. Konj z brzdo je oviran in po definiciji nepripravljen.

· “Noben konj, ki kaže znake bolezni… ali trpljenja…, ne sme tekmovati…” Znaki negativnega obnašanja zaradi brzde so vsakdanjost in vsak od njih je znak bolezni ali trpljenja, večinoma povezanega z bolečino in strahom.

· “Nobeni operacijski postopki, ki ogrožajo dobrobit tekmovalnega konja ali varnost drugih konj in/ali tekmovalcev, ne smejo biti dovoljeni.” Beseda »operacija« izvira iz grške besede z dobesednim pomenom »delo z rokami«. Brzda – ki posega in pritiska na občutljivo telesno votlino – je neizpodbitno delo z rokami. Težko bi bilo zanikati, da je brzdanje konja operacijski postopek, čeprav ga na veliko izvajajo jahači brez medicinskega znanja. V najboljšem primeru je to orodje za vlečenje ustnic nazaj, ampak v najslabšem primeru je to oster pripomoček, ki poškoduje tako trda kot mehka tkiva. To je tudi naprava, ki ovira dihanje in moti gibanje. Končno je prepogosto orodje za mučenje, povzročanje bolečine in strahu. Nedvomno brzda ogroža konjevo dobrobit in varnost drugih konj in tekmovalcev.

· “Zloraba konja z uporabo naravnih ali umetnih pripomočkov… ni dovoljena.” Glej zgoraj… zloraba je razširjena.

· “Treba je kontrolirati pojav trajnih poškodb med tekmovanji.” Brzda povzroča veliko nesreč, nekatere izmed njih so usodne za konja in jahača. Še vedno jih FEI na splošno ne prepozna in jih ne kontrolira. Kratkoročne in dolgoročne poškodbe ust in zob so dokumentirane, ampak to do zdaj ni povzročilo nobene spremembe.

· “FEI roti vse, ki so vključeni v konjeniškem športu, da si pridobijo najvišjo možno stopnjo izobrazbe na svojem področju, ki se nanaša na skrb za konja in vodenje konja.” Veliko jahačev se je izobrazilo in spoznali so, da je uporaba brzde fiziološko v nasprotju z dobrobitjo konja in nevarna. Kljub temu ne dobijo nobene podpore s strani FEI, ko prosijo za dovoljenje za uporabo varnejše in bolj humane uzde.

· “Ta vodstveni kodeks za konjevo dobrobit se od časa do časa lahko spremeni in dobrodošla so mnenja vseh. Posebna pozornost bo namenjena ugotovitvam novih raziskav in FEI spodbuja nadaljnje podpiranje in vlaganje denarja v raziskave konjeve dobrobiti.” Moja izkušnja s FEI, ko sem jim predstavil ugotovitve raziskav o brzdi, je bilo nesprejemljivo zavlačevanje z odgovorom in odsotnost kakršnegakoli konstruktivnega dejanja. Po drugi strani pa sem izkusil oviranje. V začetnih časih bitless uzde sem predlagal dresurnim jahačem, naj obesijo figuro brzde na prekrižane vajeti, ker v pravilih FEI ni bilo ničesar, kar bi zahtevalo, da so vajeti dejansko povezane z brzdo. Hitro so ukrepali, da so izključili tako strategijo.

Komunikacija s FEI

Nad mojo lastno izkušnjo s tem sem bil razočaran. Po več kot dveletnem dopisovanju z glavnim sekretarjem mi niso dali nobenih komentarjev o dokazih, ki sem jih predložil. FEI je odklonila vsakršno ukrepanje in mi svetovala, da je to predmet za nacionalne zveze. Ampak ko sem se obrnil na nacionalne zveze, so odgovorili, da so pod vodstvom FEI. Ker FEI ne uspe zagotoviti nobenega takega vodstva, to povzroča začaran krog in administrativni zastoj. Vsaka organizacija se izogiba odgovornosti, da se izogne ukvarjanju s to temo. Do danes ne FEI ne katera od nacionalnih zvez ni poskusila ovreči znanstvenih dokazov za dovoljenje bitless uzde v dresuri. Edini razlog za zanikanje temelji na tradiciji. Ampak ne bi se smeli obračati na tradicijo, da bi preprečevali napredek v dobrobiti.

Moje dopisovanje s FEI je bilo objavljeno (glej aprilsko številko www.horsesforlife.com, 2007). Tu spodaj je primer odgovora nacionalne zveze. Potem, ko je vložila veliko truda v prošnje Britanski konjeniški zvezi po spremembi pravila, je jahalka dobila tak odgovor od Davida Holmesa, izvršnega direktorja pri britanske dresuri:

Draga Sheila,

Videl sem dopisovanje na to temo in predlagal Ruth [britanska funkcionarka za dresuro in šport], da jaz odgovorim namesto nje.

Razlog, zakaj ne dovolimo bitless uzde, je, ker je ne dovoli FEI. Vse bolj se trudimo odsevati to, kar dela FEI, tudi v drugih disciplinah.

Na področju brzdanja smo vedno sledili vodstvu FEI.

Žal mi je, da ne morem bolj obširno zagovarjati tega – amapk kot vidite, po tem ni nobene potrebe.

Pozdrav,

David

Zgornji odgovor ene nacionalne zveze je podoben tipičnemu odgovoru vseh ostalih. Eden izmed neprepričljivih izgovorov za njihovo stališče je spet pomenski, to je, da niso spoznali, da se prošnja nanaša samo na dovoljenje za bitless uzdo s prekrižanimi vajetmi in ne na vse uzde brez brzde. Nobena od nacionalnih zvez ni prostovoljno naredila neodvisnega koraka, ki bi jo postavil iz vrste, čeprav so jih prosili samo za posebno možnost brez brzde za naraščajoče število tekmovalcev, ki nočejo uporabljati brzde. Celo pony klubi po svetu, ki niso odvisni od FEI, oblikujejo svoja pravila po vzoru FEI.

Lahko bi se izognili letom bolečine in veliko nesreč pri jahanju bi lahko preprečili, če bi FEI sprejela to nujno reformo o konjevi dobrobiti. Če bi FEI dovolila možnost uporabe bitless uzde s prekrižanimi vajetmi, bi se nacionalne zveze in pony klubi sklicevali nanjo pri sledenju tej možnosti in zastoj bi bil odpravljen čez noč.

Zgodovina izraza »na vajetih«

V zelo koristnem članku, ki sem ga že navajal, dr. Max Gahwyler in Bettina Drummond opozarjata, da izraz »na vajetih« izvira šele od nedavnega. Datira nazaj v leto 1921, ko je bila ustanovljena FEI in ko so sestavili prvo knjigo pravil v francoščini. Fraza je napačna razlaga francoskega izraza »dans la main«, ki bi ga bolje prevedli kot »na dejstvih«. Kor opažata avtorja: »Ni važno, kako zelo iščete, celo če pogledate nazaj v 15. in 16. stoletje, nikjer ne boste našli nobenega izraza, ki bi bil enakovreden izrazu »na vajetih«.«

Ta nesrečna fraza je opogumila jahače in sodnike, da so se osredotočili na konjev sprednji del, čeprav bi se morali na zadnji. Razveseljujoče je, da je Gahwyler spomnil, da je v 17. stoletju jahalni mojster Galliberti začel delo z vsemi svojimi konji z lonžirno uzdo ali hackamorjem. Uporabljal ni niti lomljene brzde, dokler konji niso bili »narejeni«. Pomembno je, da je jahal svoje konje povsem s sedežem in nogami.

Gawhyler in Drummond predlagata veliko boljši prevod originalnega francoskega člena 410.6, ko predlagata: »Konj pri vsem svojem delu, tudi med stanjem na mestu, ostaja poslušen pod vplivom jahačevih dejstev…«. Kot pravita: »To bi bilo veliko bliže pravemu francoskemu pomenu in odstrani fiksacijo na roke, brzdo in na konjev sprednji del ter vodi do bolj celostnega pristopa k vsem dejstvom (dodan poudarek).« Priporočata, da bi frazo »na vajetih« za vedno zavrgli in jaz se strinjam. Obstaja toliko alternativ in vse od njih veliko bolje izražajo želeni pomen… izrazi, kot so »sprejemanje dejstev«, »na dejstvih«, »prepustnost«, »povezava«, »lahkotnost«, »nošenje sebe«, »sproščenost«, »ravnotežje« in »angažiranost«.

Zaključek in priporočila

Fraza »na vajetih« si ne zasluži svojega nedotakljivega statusa. Ampak če bi jo enostavno pravilno razlagali, bi bila povsem pomenska ovira do reforme odstranjena, brez da bi morali spreminjati člen 401, namen in splošne osnove dresure. Kar se tiče te fraze, imajo FEI in nacionalne zveze že zdaj možnost preučiti neizpodbitne dokaze za dovoljenje bolj humane možnosti namesto naprave iz bronaste dobe. V 21. stoletju ni nobenega razloga, zakaj bi se morala FEI čutiti dolžno za ohranjanje izključnega statusa tehnologije, ki so jo izumili primitivni ljudje v prazgodovini. Uzda brez brzde s prekrižanimi vajetmi je popolnoma v skladu z namenom in splošnimi osnovami dresure in neskončno bolj v skladu z vodstvenim kodeksom FEI kot dvojna uzda.

Člen 401 ne zahteva nobene spremembe in dodatek štirih besed bi posodobil člen 428. Prvi stavek člena 428.1 se trenutno glasi:

Obvezno je naslednje: dresurno sedlo, ki mora ustrezati konju in imeti dolga sedelna krila blizu vertikali, dvojna uzda z nosnikom, to je podložna brzda in nelomljena brzda z verižico.

Ta stavek bi bil lahko razdeljen v dva stavka:

Obvezno je naslednje: dresurno sedlo, ki mora ustrezati konju in imeti dolga sedelna krila blizu vertikali. Naslednje so možne alternative: dvojna uzda z nosnikom, to je podložna brzda in nelomljena brzda z verižico, ali uzda brez brzde s prekrižanimi vajetmi.

Z dovoljenjem za uporabo bitless bridle bi se FEI (ali katerakoli nacionalna zveza) lahko sklicevala na zasluge, ker bi bili prvi, ki bi vpeljali reformo, kar bo v prihodnosti uvrščeno med najpomembnejše prispevke h konjevi dobrobiti. V nadaljevanju bi se jim zahvalilo veliko jahačev, ki zdaj lahko dosežejo pravo harmonijo s svojim srečnim konjem. Izognili bi se povzročanju toliko nepotrebne bolečine, zmanjšali število nesreč, povečali varnost in veliko novih tekmovalcev bi privabili čari dresure.

Avtor: dr. Robert Cook, www.bitlessbridle.com

Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem dr. Robert Cooka
Prevedla:
“Shandor”

BREZ KOMENTARJEV