Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v novem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.
Veste, eno najpogostejših vprašanj, ki ga dobim od bralcev mojih nasvetov, se nanaša na brzde. Dejansko vlada na tem področju dosti zmedenosti in ljudje so velikokrat v dvomu, kateri tip brzde uporabiti, kdaj ja in kdaj ne.
Želim torej razjasniti nekaj napačnih predstav o brzdah, kako uporabljati različne tipe navadnih lomljenih (v nadaljevanju snaffle) in brzd na vzvod (curb bit, dostikrat pa jim pravijo samo „bit“, če v tuji literaturi zasledite izraz bit, je torej govora o brzdi na vzvod), da bi izkoristili najbolje, kar se da.
Začnimo s snaffle brzdami
Večina mladih konj naj bi se začela ujahovati s snaffle brzdo. In, mnogo starejših konjev, ki rabijo korekcijo, bi se moralo šolati s snafflom. Moje razmišljanje je, da naj bi se konja jahalo z najbolj blago brzdo, na katero se še odziva in izvaja delo, ki mu je naloženo.
Tu je razlog zakaj:
Večina konjev izgubi tisto svojo senzitivnost oz. občutljivost v ustih, ko se starajo. Dvoletnik ima veliko bolj občutljiva usta kot deset let star konj. Bolj ko so konjeva usta izpostavljena pritisku oz. drgnjenju brzde, hitreje bodo postala trda in izgubila svojo senzitivnost. Zato torej sam želim uporabljati najblažjo brzdo, kar se da, da dosežem želen odziv. Želim namreč kar najdlje ohraniti senzitivnost konjevih ust.
Ampak ne zamenjujte ust, ki so samo „občutljiva“ s tistimi, ki so „izšolana“. Konjeva usta so lahko zelo občutljiva, a če niso naučena, kako se odzivati na pritisk, jim ta občutljivost ne pomeni veliko. V idealni situaciji si želimo oboje… Izšolana usta, ki se odzivajo in so občutljiva na lahki pritisk. S to idejo v mislih se ponavadi jezdi „zelenega“ konja z O-ring snafflom (navadno lomjeno brzdo z O obročkom), ki ima gladki, 7/16″ (1,12 centimetrski) premer ustnega dela. In te mehke brzde ne zamenjamo do takrat, ko občutimo, da se konj nanjo ne odziva več dobro.
Tu pa dosti ljudi postane zmedenih.
Ne vedo, s katero brzdo naj nadaljujejo. Naj uporabijo snaffle z malo več „ostrine“ ali naj vzamejo brzdo na vzvod?{+++} Na splošno je priporočljivo ostati pri kakšni obliki snaffle brzde vse dokler ni konj že dobro napredoval v treningu. V idealnem primeru naj bi bil naučen vsega, kar ga želimo naučiti, z navadno lomljeno brzdo. Torej, če želite, da bi bil vaš konj reiner, ga je treba naučiti ustavljanja, spinanja, menjave galopa ipd. s snaffle brzdo. Ko obvlada delo, lahko napreduje v brzdo na vzvod (curb bit). Njihov namen je namreč izboljšanje (rafiniranje 😉 ) znanja, ki ste ga dosegli s snafflom. Enako velja pri cutting konjih. S snaffle brzdo se mora naučiti ustavljati, obračati in „ocenjevati“ kravo. Verjamem, da je snaffle najboljše orodje pri učenju pravilne uporabe svojega telesa – pozicioniranja pri cuttingu. Konj, šolan za katerokoli disciplino, se mora naučiti dati glavo – popustiti – na direktno vajet, odmikati plečko od indirektne vajeti in odmikati trup in zadnje noge od pritiska jezdečeve noge.
O-ring snaffle brzda
Poglejmo na hitro zaporedje snaffle brzd, kot ga uporabljam jaz.
Večino temeljnega treninga poskušam opraviti z O-ring snaffle brzdo s 7/16″ (1,12 centimetra) premera ustnega dela. Ostanem pri tej brzdi vse dokler konj ni pretežak in ne dobivam odziva s takšno lahkoto, kot bi želel. Da ga pripravim k lahkotnejšem odzivanju, ga poskušam šolati s snafflom, ki ima manjši premer ustnega dela, ponavadi gre za 3/8″ (0,96 cm). Pri veliki večini res senzitivnih konj je ta tip brzde vse, kar rabim. Vendar pa za drugi tip konj, tiste manj občutljive, najbrž ne bo dovolj. Pri njih uporabim mojo najljubšo trening snaffle brzdo. Ima tanki in gladki ustni del in 3/16″ (0,48 cm) premera. Pravim ji „thin, smooth-wire snaffle“ (tanka in gladka enkrat lomljena brzda, t.i. „žica“). Všeč mi je zaradi tega, ker z njo dosežem željen rezultat, hkrati pa ni stroga ali abrazivna do konjevih ust.
Uporabim jo, da dosežem lahkoten odziv, samo nekaj dni, potem pa se vrnem na navaden snaffle. Po določenem času pa bom VEČINO treninga opravljal s to brzdo. Pri njej ostanem tako dolgo, dokler se le da. Konj je tako naučen večine stvari, ki jih mora znati, ko nosi to brzdo.
O-ring gladka, wire-snaffle brzda
Včasih pa skozi proces treninga naletim na konja oz. trenutek, ko potrebujem več odzivnosti. Še posebej pri starejših konji ki ga je treba „uglasiti“ ali „popraviti“. V tem primeru se odločim za twisted-wire snaffle. Vendar pa moram opozoriti, da gre za strogo oz. brzdo, ki je abrazivna do konjevih ust. Sam je ne uporabljam več kot za dan ali dva, potem pa se spet vrnem k smooth-wire snafflu.
O-ring twisted-wire snaffle, brzda z zavito žico kot ustnim delom
Praksa uporabljanja strožje brzde za dobivanje lahkotnejšega odziva in potem vračanje nazaj na blago brzdo za vsakodnevno ježo deluje res dobro kar se tiče ohranjanja senzitivnosti konjevih ust, hkrati pa vzdržujemo dobro odzivnost/delo.
Preberite zgornji odstavek še enkrat … to je ključ.
Seveda pa so pri vsakem pravilu tudi izjeme.
Nekateri konji se enostavno ne odzivajo tako lahkotno, kot naj bi se, na snaffle. S takimi konji je treba preiti v „naslednjo fazo“ v procesu brzdanja prej, kot pri povprečnem konju. Potem, ko ima konj dokaj dobro predstavo o tem, kaj se od njega pričakuje in smo prišli že dokaj daleč, ga začnem jahati s „transition bit“, s prehodno brzdo. To so brzde, ki so nekje na pol poti in se uporabljajo za lažje razumevanje prehoda iz snaffla na curb brzdo. Prehodne brzde so stopnice med zelenim konjem in finished konjem.
Ko čutim, da je konj pripravljen zapustiti O-ring snaffle, je prva prehodna brzda, ki jo uporabim, brzda s kratkimi vzvodi in lomljenim, snaffle ustnim delom. Gre v bistvu za neke vrste lomljeno brzdo s 5″ do 8″ ( 12,7 do 20,32 cm) dolgim vzvodom (t.i. cheek; merjena celotna dolžina kraka). Konj je že navajen na lomljen ustni del in se mora edino še spoznati oz. navaditi se na delovanje vzvoda. Za večino konj je to dokaj enostaven prehod, vendar so tudi taki, ki jim je prav nadležna. V takih primerih jih z njo jaham tako dolgo, da se res privadijo in delajo dobro. šele potem preidem na naslednjo brzdo v procesu tranzicije.
(Naj opozorim, da gre pri navedenem za proces šolanja tekmovalnega konja, od katerega se pričakuje, da se bo pri šestih letih odzival na skoraj nevidne namige roke preko brzde na vzvod. Pri rekreativnem jahanju ni časovnega ali starostnega limita, do kdaj bi morali/smeli uporabljati navadno, snaffle brzdo. Če se konj nanjo dobro odziva in če smo mi z njegovim odzivom zadovoljni, ni nobenega razloga, da bi šli na strožjo, pa čeprav tako „vsi jahajo“, je „bolj nobel“ in „s takimi brzdami jahajo v vsakem pravem kavbojskem filmu“; op.p.)
Potem je na vrsti že naslednja brzda v procesu treninga, meni najbolj priljubljena prehodna brzda. Gre za brzdo, ki ima pregibni spoj kraka in ustnega dela, le-ta pa se imenuje „Billy Allen“ ustni del. (Billy Allen je bil vrhunski trener, ki je izumil ta tip ustnega dela pred mnogo leti. Dizajn je prestal preizkušnje skozi leta in še vedno gre za eno najboljših brzd, kar jih je bilo izumljenih.)
Kar mi je pri tej brzdi všeč je, da daje konju „občutek“, da se jezdi na vzvod, a ga ne prestraši. Razlog je v tem, da se Billy Allen ustni del premika in je fleksibilen podobno kot snaffle. Razlika je v tem, da ima le-ta na sredini vgrajen „roller“, valjček. Ta valjček „omejuje“ gibanje ustnega dela in konj se preko tega počasi navaja na „fiksnost“ navadne brzde na vzvod, a ima še vedno malo „flekcije“, gibljivosti. Ta pol-gibljiv ustni del daje dosti kontrole, brez da bi prestrašili ali po nepotrebnem zaskrbeli konja. Večina konjev ima to brzdo rada in ponavadi ostanem pri njej skozi večino treninga. Večino konj jezdim z 8“ (20,32 cm) dolgim zunanjim delom, tiste super občutljive pa s 7“ (17,78 cm) shank. To je tudi osnovna brzda za učenje vodenja preko vajeti – „neck reininga“. Brzda s pregibnim spojem vzvoda in ustnega dela dovoljuje uporabo direktne vajeti za pozicioniranje konjeve glave preden dam namig z indirektno vajetjo (neck rein) na vrat. Je zelo enostavno in zelo učinkovito.
Konja lahko ogromno naučite z Billy Allen brzdo. Nekateri konji delajo z njo tako dobro, da lahko ostanejo pri tej brzdi leta in leta. Kakorkoli že, večina konj bo sčasoma potrebovala navadno, fiksno brzdo na vzvod. Sam ponavadi izberem takšno z nizkim naslonom (portom) v ustih in 8“ kraki, ker gre za precej blago brzdo v tej kategoriji. Pritisk brzde je bolj enakomerno porazdeljen čez jezik in dlesni v ustih.
“Billy Allen ustni del”
Pomembna opomba:
Čeravno napredujem v procesu brzdanja, še vedno težim k temu, da ima moja brzda na vzvod pregibni spoj z ustnim delom, saj ta gibljivost omogoča, da pri konju lažje delam na lateralni flekciji – uvijanju konja. V nadaljnjem treningu pri tekmovalnem konju slej kot prej pridem tudi do fiksne brzde, pa tudi ustni deli se po potrebi višajo. Vendar opozorilo, višji kot je naslon (port), manj pritiska prihaja na jezik in več na dlesni. Svoje pa doda tudi podbradni pašček oz. verižica, ki še dodatno ustvari več ostrine.
srednje visok in nizek naslon (port), stiki s kraki (shanks) so gibljivi
Tako, s tem zaključujem prispevek. Upam, da vam je všeč.
Do naslednjič pa veliko veselja pri delu z vašimi konji!
Larry Trocha Training Stable
http://HorseTrainingVideos.com/
Še več „domačega branja“ na temo brzd (izbira, pomen, dejstva) boste lahko našli v marčevski in aprilski številki (2008) Revije o Konjih!
Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem g. Troche!
VQH
Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.
