Nedeljska bolezen je akutna bolezen skeletnih mišic, ki nastane zaradi motenj v metabolizmu. Nastane hitro, kaže se kot paraliza, otrdelost mišic, zlasti na zadnjih nogah, konji kažejo hude bolečine in imajo rdeč urin. Najpogosteje zbolijo mladi, mišičasti oz. dobro rejeni konji, ki začnejo po daljšem počitki spet delati.
Bolezen je poznana tudi pod imeni praznična bolezen, rabdomioliza, lumbago, paralitična mioglobinurija, monday morning disease….
Kako bolezen nastane?
Nedeljska bolezen se pojavi pri mladih konjih, najpogosteje v starosti 5-8 let, ki imajo veliko mišične mase. Tipično za konja, ki zboli za to boleznijo je, da je začel po počitku intenzivno delati, pred tem pa je bil dobro krmljen z ogljikovimi hidrati ( žito, briketi, travna silaža…).{+++}
Zaradi ogljikovih hidratov v krmi se v mišicah nalaga veliko glikogena, ki v normalnih okoliščinah preko glukoze prehaja v mlečno kislino. 20% te se ob prisotnosti kisika, ki v mišice pride po krvi, spremeni v energijo za delo, preostali del pa gre v jetra in se tam spet spremeni v glikogen. Več glikogena se nalaga v mišice konjev, ki so pred počitkom že intenzivno delali (2-4x več).
Če pa gibajo po počitku, se že v petih minutah po obremenitvi večina glikogena spremeni direktno v mlečno kislino, ki pa ne oksidira oz. v zelo majhnem %, in sicer zaradi slabe oskrbe mišic s kisikom. Pri intenzivnem delu se namreč potreba po kisiku poveča tudi do 50%. Poleg mlečne kisline nastajajo tudi drugi kisli produkti, skupaj povzročijo degeneracijo ali enostavno povedano razpadanje mišic. Mišice se prekomerno krčijo in postajajo trde, kar se kaže v krčih in paralizi nog. Zaradi krčenja mišic mišična vlakna pritiskajo na kapilare, kar oslabi pretok krvi in s tem še dodatno zmanjša oskrbo mišic s kisikom. To vodi v začaran krog, kar stanje stalno poslabšuje.
Ob razpadu mišic se sprošča mišično barvilo mioglobin in mišične beljakovine. Mioglobin preko krvi pride v ledvica in nato v urin, kar opazimo kot rdeč urin.
Kisli produkti delujejo tudi na center za dihanje in termoregulacijski center v možganih, zato konji pospešeno dihajo in se znojijo. Če se sprošča veliko mioglobina, lahko pride do poškodbe ledvic in tako do zmanjšanja količine urina. V hudih primerih nedeljske bolezni sta prizadeti tudi trebušna prepona in srčna mišica.
Klinična slika
Konj 10-20 minut po začetku dela oslabi. Ne more več hoditi, mišice, predvsem na zadnjih nogah, postanejo trde, nabrekle in boleče. Konji drhtijo, se znojijo, so nemirni, kmalu se pojavi temen urin. Če konja še priganjamo k delu, se stanje stopnjuje in lahko pade po tleh. Telesna temperatura se poviša na 39- 40°C, ferkvenca pulza je 80-100.
Če se nam to zgodi na terenu, konja odpeljemo v hlev le, če je ta zelo blizu. Sicer mu omogočimo mirovanje tam, kjer je. (Poiščemo najbližji hlev…) Takoj pokličemo veterinarja, saj je prognoza za žival boljša, če čimprej začnemo zdraviti.
V blažjih primerih so spremembe vidne 1-2 dni. Zelo blage oblike bolezni lahko minejo same po sebi, če konj miruje, s tem da ga ta čas ne krmimo z žitom ali briketi ( le seno).
Težje primere delimo glede na to ali konj stoji ali leži. Če leži, ponavadi poskuša vstati, to pa še povečuje porabo energije in s tem nastanek mlečne kisline v mišicah. Pojavi se trajna pareza (negibnost) zadnjih nog, ki lahko traja 2-3 dni. Če konj stoji ali leži in je miren, se stanje ob primerni terapiji lahko pozdravi v 4-6 dneh. Mišični encimi se med boleznijo povečajo do 100x, traja pa več tednov po ozdravitvi, da se normalizirajo. Bolezen se po tem načeloma ne pojavlja.
Pri konjih, ki ležijo in poskušajo vstajat, so nemirni, pa se bolezen navadno progresivno poslabšuje. Lahko pride do odpovedi ledvic, količnih napadov, vodene driske in hude dehidracije.Imunski sistem oslabi, nastanejo preležanine, ki so idealno vstopno mesto za bakterije, sledijo sekundarne bakterijske infekcije. V končni fazi odpove srce. Smrtnost je lahko do 70%.
Zdravljenje
Prvi pogoj za ozdravitev živali je popolno mirovanje. Rejci dajejo konjem v dobri veri, da bi hitreje ozdraveli, žito, brikete, sladko vodo (ob dehidraciji), kar pa je pri tej bolezni ravno narobe. Konja dajte v hlev, naj ima mir. Pije lahko slano vodo oz. vodo, ki ji dodate elektrolite (lahko Nelit), je lahko le seno in še to v manjših kolčinah.
Pokličite veterinarja.
Veterinar bo konju v žilo dal analgetike (proti bolečinam), spazmolitike in kalcij ( za sprostitev mišic), vitamine in minerale, predvsem vit.B kompleks, vit E in selen; velike količine infuzije ( Duphalyte, Ringerjeva raztopina) ter kalcijev boroglukonat, ki nevtralizira mlečno kislino in druge kisle produkte v organizmu. Infuzija odplavlja strupene metabolite iz telesa in zaščiti ledvica. Konju v vodo za pitje raztopimo sodo bikarbono.
Preventiva
Nedeljska bolezen je bolezen, ki se jo težko pozdravi, jo je pa enostavno preprečiti, torej delati s konjem tako, da do nje sploh ne pride. Dve stvari je treba upoštevati: Prva je ta, da mora konj jesti visokoenergetsko krmo takrat, kadar dela, kadar pa počiva, je ne potrebuje.( Sploh ne takrat, kadar se vam zasmili, ko je utrujen nekaj dni po naporu. Takrat potrebuje počitek.). Druga stvar pa je, da konja obremenjujete postopoma, ga počasi spravljate v kondicijo in pripravljate na večje napore.
Nedeljsko bolezen je, čeprav poteka zelo tipično, na prvi pogled lahko zamenjati s tetanusom ali drugimi vrstami paraliz. Zato je ne poskušajte zdraviti sami, pač pa poslušajte veterinarja, ki ima s tem več izkušenj.
