Strogi protokol je predvideval, da bo kraljica prikazu prisostvovala 30 minut, a jih je na lastno željo med predstavitvijo podaljšala na 1 uro in 15 minut. Ob odhodu je rekla Patu Parelliju: »Želim si, da bi se bila s tem seznanila, ko sem bila še precej mlajša. Čudovito je, resnično zanimivo. Iskrena hvala.«
Besede so bile izrečene 5. novembra 2003, na uradni predstavitvi Parellijevega Naravnega Konjarstva (PNK) njenemu visočanstvu angleški kraljici Elizabeti II., gospodarju kraljevih konjev lordu Vesteyu, kraljevemu konjarju majorju Wheelerju, poveljniku kraljevih čet, konjeniškim častnikom iz kraljeve konjenice in kraljevi straži. Pat Parelli je precej časa namenil psihologiji konj, pri tem pa povedal tudi naslednjo misel: »Pri PNK ne gre za to, kaj lahko počnem s konji, ampak za to, česa lahko naučim ljudi, da počno s svojimi konji.« {+++}
Resnično vrednost principov, ki so zajeti v metodi PNK, je prepoznal tudi vodja in inštruktor skupine konjenikov v mariborski enoti konjeniške policije g. Jože Frajzman. Ker se zaveda, da je čim širša izobrazba ključ do kvalitete in uspeha, je konec februarja povabil Mateja in Demaro, da izvedeta dvodnevni predstavitveni seminar o Parellijevem Naravnem Konjarstvu. »Metoda PNK me je pritegnila predvsem zato, ker sem videl, da temelji na psihologiji in sporazumevanju, ki je konju naravno. V mnogih napornih in stresnih situacijah, ki smo jim izpostavljeni policisti s svojimi konji, je obojestransko spoštovanje, zaupanje in sporazumevanje nujno potrebno. Prisila je bližnjica, ki ne vodi nikamor oz. hitro obtičimo v slepi ulici. Odločitvi, da izvedemo predstavitveni seminar, je botrovalo mnenje mojih predpostavljenih, ki ga delim tudi sam: Če je dovolj dobro za kanadsko konjeniško policijo, konjeniško policijo v ZDA (države Kentucky, Milwaukee,…), vojaško akademijo v Saumourju v Franciji, bo koristilo tudi nam. Mislim, da smo vsi odnesli nekaj pozitivnega,« nam je povedal g.Jože Frajzman.
Dvodnevni predstavitveni seminar (28.2. in 1.3.2005) se je pričel s teorijo oz. psihologijo konj. Ta temelji na dejstvu, da ljudje in konji spadamo v dve različni skupini, ki pravzaprav delita vsa živa bitja – eni so plen (sem spadajo konji) in drugi smo plenilci. Od tod izvirajo bistvene razlike v razmišljanju, dojemanju sveta okrog sebe, motivaciji,… Ugotovili smo, da je veliko stvari diametralno nasprotnih in tu leži izvor večine nesporazumov oz. konfliktov med človekom in konjem. Npr. kar je za človeka nova, lepa prikolica, je za konja kletka, ki mu onemogoča pobeg. Pobeg pa je konjevo glavno sredstvo, ki mu omogoča preživetje. Vsi njegovi instinkti mu govorijo, da je to smrtno nevarno. Konju moramo šele dopovedati, da ljudje nismo nevarni in da v prikolici nanj ne preži smrt. Za to je potrebno sporazumevanje, ki ga konj razume.
In tu nastopi Sedem Iger. Igre, ki se jih konji igrajo med seboj v čredi in z njimi vzpostavljajo čredno hierarhijo. Mi pa si z njimi s tal pridobivamo njihovo spoštovanje, zaupanje in jezik, v katerem se sporazumevamo s konjem na njemu razumljiv način. Od tod pa do tega, da zares osvojimo konjevo srce in si pridobimo partnerja v pravem pomenu besede, pa je le še korak.
Teoriji so sledile simulacije Sedmih Iger, ki so fante izurile v spretnostih z Naravnimi Pripomočki: naravna oglavka iz vrvi, povodec iz vrvi, korenčkova palica, Savvy vrvica,…).
V naslednjem koraku se je pridobljeno znanje uporabilo za igre s konji. Zanimivo je bilo opazovati, kako so se konji hitro odzivali na sugestije policistov konjenikov. Odstopanje nazaj, kroženje v desno, vodenje na dolgem povodcu na vseskozi enaki razdalji, navajanje na strašljive predmete (plastične vrečke, šumeče ponjave, palice,…) so bile stvari, ki so prej predstavljale nekaterim konjem težavo, s Sedmimi Igrami pa je bila večina težav premoščenih v nekaj minutah. Še posebej zabavno in poučno pa je bilo na vzorno urejenem poligonu, ki se ga ne bi sramovala nobena konjeniška policija iz katerekoli države. Premagovanje ovir je precej lažje, če obstaja konju in človeku razumljiv jezik, s katerim konju odločno, vendar brez prisile dopoveš, kaj želiš. Spoštovanje in zaupanje pa sta tista dejavnika, zaradi katerih konj željeno tudi naredi.
Za konec je Demara prikazala, kako z uporabo Sedmih Iger konja, ki se je upiral iti po stopnicah na privzdignjen plato, prepričaš, da se na tvojo sugestijo sam odpravi po stopnicah in tam tudi ostane. Signalu (ruska toplokrvna pasma) je postalo na platoju tako všeč, da skoraj ni hotel več dol. Zares zanimivo in poučno!
»Obema z Demaro nama je bilo v čast in veselje pripraviti predstavitveni seminar o Parellijevem Naravnem Konjarstvu. Prijetno sva bila presenečena nad odnosom, ki ga imajo mariborski policisti konjeniki s svojimi konji. Iskreno rečeno: so super fantje s super konji. Mislim, da so odnesli precej stvari, ki jih bodo s pridom uporabili pri svojem delu.
Res pohvalno je, da imajo vodstvo, ki veliko da na znanje in omogoča policistom konjenikom vsestransko izobraževanje na področju klasične dresure, preskakovanja, naravnega konjarstva, ipd.,« je na koncu pokomentiral Matej.
V družbi mariborskih policistov konjenikov smo preživeli dva lepa in poučna dneva, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Več fotografij si lahko ogledate tukaj: http://konji.com/konjografije/thumbnails.php?album=554 !
Tekst in fotografije: Nuša Osredkar
