Pomen vitaminov v prehrani konj

Pomen vitaminov v prehrani konj

3590
0
SHARE

Vsebina članka vsebuje in predstavlja del ponudbe in je produkt iz prodajnega programa www.lek-veterina.si.

Vitamini so organske snovi, ki so za življenje nujno potrebni in že v izredno majhnih količinah kažejo vso svojo aktivnost. Večino potrebnih vitaminov konji dobijo s krmo, nekaj pa se jih sintetizira v samem telesu. Potrebe po vitaminih so odvisne od vrste in kategorije živali ter od delovne aktivnosti – torej konji, ki delajo več, rabijo večje količine vitaminov od tistih, ki delajo manj. V praktičnih pogojih krmljenja redko pride do popolnega pomanjkanja določene skupine vitaminov,  pogosteje gre le za nezadostno oskrbo z njimi, kar vodi do različnih motenj v presnovi in različnih nespecifičnih bolezni, ki se kažejo s prizadeto rastjo mladih živali, slabšo plodnostjo plemenskih kobil in konjev, slabšo splošno odpornostjo in slabšo delovno sposobnostjo. Vitamine živalim običajno dodajamo v obliki mineralno vitaminskih dodatkov – ti dodatki so nujna sestavina dnevnega krmnega obroka konja.  Na trgu jih obstaja mnogo, a med njimi je potrebno izbrati le najbolj kvalitetnega.

Za izravnavo dnevnih obrokov z vitamini in drugimi nujno potrebnimi snovmi priporočamo dnevno dodajanje dopolnilne krmne mešanice VitaHorSe®. VitaHorSe® je kombinacija mineralov, vitaminov in esencialnih aminokislin; omogoča boljše izkoriščanje energije in beljakovin iz zaužite krme, s tem pa intenzivnejše in skladnejše delovanje organov. Rezultat je boljše zdravstveno stanje, večja plodnost, boljše gibalne lastnosti in odpornost ter počutje živali.
Za izravnavo dnevnih obrokov z vitamini in drugimi nujno potrebnimi snovmi priporočamo dnevno dodajanje dopolnilne krmne mešanice VitaHorSe®. VitaHorSe® je kombinacija mineralov, vitaminov in esencialnih aminokislin; omogoča boljše izkoriščanje energije in beljakovin iz zaužite krme, s tem pa intenzivnejše in skladnejše delovanje organov. Rezultat je boljše zdravstveno stanje, večja plodnost, boljše gibalne lastnosti in odpornost ter počutje živali.

V naravi vitamina A ne najdemo – nastopa samo v živalskih organizmih. V rastlinskih krmilih se nahajajo le njegovi provitamini, imenovani karotenoidi, ki se v črevesni steni pretvarjajo v vitamin A.  Karotenoidi so rumene, oranžne ali rdeče barve in so odgovorni za večino naravnih barv, ki nastopajo pri žuželkah, ptičih in ribah. V vseh zelenih rastlinah jih je veliko, njihova barva pa je običajno prekrita z zeleno barvo klorofila. Med karotenoidi je β karoten tisti, ki je najbolj učinkovit pri pretvorbi v vitamin A.

Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči poslabšanje vida in t.i nočno slepoto (poslabšan vid v mraku),  slabšo rast roženih tvorb (kopita, dlaka), upočasnjeno obnavljanje sluznic in celjenje ran, zmanjšano reproduktivno sposobnost, poslabšan splošen imunski odgovor in večjo dovzetnost za kužne bolezni. Karoteni so precej občutljivi in na zraku in svetlobi tekom konzerviranja in skladiščenja hitro propadajo – po nekaj mesecih skladiščenja jih v senu praktično ne najdemo več. Obenem so količine karotenov v zrnju žit zelo nizke (izjema je rumena koruza) in tako je dodajanje vitamina A  tako potrebno vsaj pozimi, ko ni na voljo sveže paše in ko seno izgubi svojo hranilno vrednost.

Poznamo več oblik vitamina D, najpomembnejši sta D2 in D3.  Kot aktivna substanca je vitamin D, podobno kot vitamin A, prisoten le v živalskem organizmu. V rastlinskih krmilih nastopajo predstopnje vitamina, ki se po zaužitju pod vplivom UV žarkov v koži živali pretvarjajo v aktivno obliko vitamina D.  Potrebe po vitaminu D so v veliki meri odvisne od oskrbljenosti z rudninskimi snovmi in od osvetlitve prostora, v katerem je konj. Pri živalih, ki jedo zeleno krmo in so poleti na paši, običajno ne pride do znakov pomanjkanja, saj zelena krma vsebuje dovolj provitaminov, ki se pod vplivom sončne svetlobe pretvorijo v aktiven vitamin. Dodatek pa je potreben vsaj pozimi, ker je prenizka jakost sončne svetlobe, obenem pa skozi običajno steklo UV svetloba tudi ne more prehajati.

Vitamin D aktivno sodeluje v presnovi rudninskih snovi, predvsem Ca in P in pri njegovem pomanjkanju pride do motenj v presnovi Ca in P v telesu, ki se kaže z rahitisom pri mladih živalih, pri starejših pa kot mehčanje kosti oz. osteomalacija, kjer se kosti ne obnavljajo več in postanejo mehke. Osteomalacija ni običajna, pojavlja se le pri brejih in doječih živalih, ki imajo večje potrebe po Ca. Obenem vitamin D zagotavlja primerne količine prostega Ca, potrebnega za krčenje mišic in nekatere druge procese in s tem je zagotovljeno optimalno delovanje mišic pri športnih konjih.

Vitamin E je v krmi pogost, veliko ga je v mladi zeleni krmi, vendar je precej občutljiv in pri skladiščenju krme hitro propada, s sušenjem trave (priprava mrve) ga  propade celo 90 %. Vitamina E je precej tudi v žitih, vendar so podobno izgube pri skladiščenju velike. Vitamin E je povezan s presnovo selena in v živalskem telesu deluje kot biološki antioksidant in ščiti celice pred oksidacijskimi poškodbami, ki nastajajo zaradi prostih radikalov. Obenem ima pomembno vlogo v razvoju in delovanju imunskega sistema in v številnih raziskavah so ugotovili, da ščiti živali pred infekcijami s patogenimi mikrobi. Pomanjkanje vitamina E lahko privede do nepravilnega razvoja skeletnih mišic in mišice srca, poškodb rdečih krvničk in neplodnosti.

Vitamin K je v zelenih rastlinah pogost, pomembno pa je dejstvo, da ga sintetizirajo mikroorganizmi v prebavilih in to praviloma v zadostnih količinah za popolno oskrbo konja. Pomemben je za pravilno strjevanje krvi.

Vitamine B skupine najdemo v najrazličnejši krmi, njihova vloga pa je urejanje bazalnega metabolizma konj. Vitamini B skupine nastopajo kot aktivatorji in sestavni deli različnih encimov in encimskih kompleksov, ki omogočajo pridobivanje energije iz ogljikovih hidratov in maščob, sodelujejo pri sintezi beljakovin in razvoju krvnih elementov in tako njihovo pomanjkanje lahko privede do številnih bolezenskih znakov na vseh organskih sistemih. Živali s pomanjkanjem kažejo utrujenost in brezvoljnost do dela.

Vitamin C ob vitaminu E in selenu deluje kot močan biološki antioksidant, pomembno dviguje splošno odpornost organizma, pomemben pa je tudi za samo čvrsto strukturo vezivnega tkiva. Vitamin C lahko živali sintetizirajo same v dovolj velikih količinah za pokrivanje potreb, vendar v stresnih stanjih je potreba po vitaminu C znatno povečana in ga je potrebno dodajati v obrok. Podobno so potrebe po vitaminu C povečane pri konjih v intenzivnem treningu.

Vitamine B skupine in vitamin C sicer proizvajajo mikroorganizmi, ki živijo v debelem črevesu konja, vendar je njihova proizvodnja do določene mere omejena – proizvedene količine zadoščajo le za pokritje osnovnih potreb organizma, ker pa organizem športnih konj te potrebe presega, jih je potrebno dodajati v obliki mineralno vitaminskih dodatkov. Količino sintetiziranih vitaminov obenem omejuje vsako bolezensko stanje v prebavilih, ki spremeni število in razmerje med posameznimi mikroorganizmi (stres, sprememba obroka, neustrezen obrok, antibiotična terapija…).

Mateja Ratiznojnik, dr.vet.med; Lek Veterina d.o.o.

BREZ KOMENTARJEV