Janez: Morda je kje ta tema že odprta pa se mi zdi pomembno, da jo ponovno načnemo.
V času, ko se je Slovenija osamosvojila in s tem demokratizirala, se je zelo zdemokratizirala tudi slovenska živinoreja. emokracija namreč pomeni za nekatere, da lahko počno in delajo kar se jim ljubi pa četudi delajo škodo.Med vsemi panogami živinoreje pa se je najbolj zdemokratizirala(beri sprostituirala) konjereja, poleg kozjereje, kar kaže najbrž kam sodi tudi konjereja.Gre namreč za ogromen porast črnih ali šverc pripustov, kar po mojem mnenju že resno ogroža slovensko konjerejo, samo tisti, ki bi se morali tega zavedati in so postavljeni za to, tega ne vedo ali nočejo vedeti.
Mnogi oskrbniki licenciranih žrebcev so prav zato opustili pripustne postaje, saj se jim ne splača imeti žrebca za 5 do šest kobil na leto, od teh običajno polovico svojih.
Škoda, ki jo delajo lastniki teh šverc žrebcev je velika in sicer:
– nastali proizvod nikoli ne bo čistokrven in s tem nikoli ne dosegel višje cene
– nastali proizvod dosega majhno ceno, ker nima rodovnika, kar zbija tudi ceno rodovniških živali
– večina takih križancev konča v klavnici
– zelo veliko se jih ne registrira in končajo pod hruško, meso pa se pogumno prodaja brez sanitarnega nadzora, torej predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi
– križanci , običajno tudi neprimerni za zakol zbijajo ceno tudi tistim, ki se ukvarjajo z vzrejo konj za zakol
– križanke se kasneje pripuščajo pod pasemske žrebce in potomci počasi prehajajo v B rodovnike, kvarijo čistopasemsko rejo
– uničujejo oziroma kvazijo »pravo«: rejo.tipičen primer so t.i.pinto konji, ki so se zaradi dominantne barve močno razširili,večinoma brez rodovnikov
– najhujše pa je, da Slovenci kupujemo največ prav take bastarde zaradi nižje cene in se s tem populacija takih konj širi
– taki žrebci predstavljajo potencionalno nevarnost za širjenje kužnih bolezni konj tudi na ostalo populacijo
– in ne nazadnje lastniki teh žrebcev kradejo državo,saj ne odvajajo nikakršnih davkov za svoje usluge, kot jih morajo vsi državljani od svojega dela
Plemenski žrebci zaskočijo v povprečju okrog 20 kobil na leto, vse ostalo poberejo šverc žrebci..Oskrbniki licenciranih žrebcev večinoma prav dobro vedo za te črne žrebce, vendar jih ne prijavljajo, ker jim lastniki švercarjev pogosto grozijo, češ, če me bodo ovadili, vem kdo me je. Ker so ti stranke veterinarjev tudi ti pogledajo skozi prste, čeprav imajo veterinarske ambulante koncesijo nad reprodukcijo domačih živali in bi morale to kontrolirati. Inšpekcija se tako vrti v slepem krogu. Veterinarska pravzaprav nima več natančne opore v zakonodaji, da bi kaznovala take primere kot po stari zakonodaji..Kmetijska inšpekcija , ki naj bi imela v tem primeru morda več pristojnosti pa se izmika svojim dolžnostim.
Dejansko se lahko uporablja svojega žrebca za svoje živali na kmetiji po novem Zakonu o živinoreji, vendar mora biti tak žrebec vsaj v nekaterih, ne vseh pogledih zootehniško primeren za pleme, obenem pa mora vsako leto imeti negativne izvide na nekatere bolezni. Nobeden teh švercarjev nima ne plemenskega pregleda, ne veterinarskega pregleda, torej je lahko bolan ali ga okuži kakšna kobila in bolezen, če je spolna nemoteno širi naprej.
Registra kopitarjev ni,čeprav bi morali biti od leta 2004 dalje že vsi kopitarji v Sloveniji registrirani, tako, da je vsaka kontrola onemogočena.
Društva za rejo posameznih pasem bi morala vršiti kontrolo na terenu, saj tako stanje pljuva direktno njim v skledo, žal pa je po novem njihove pristojnosti prevzela Veterinarska fakulteta, ki bi morala biti samo strokovni organ v pomoč takim društvom, ne pa prevzeti njihove rejske naloge(zato,da dobi 12 milj.iz proračuna) .Ta je tudi prevzela registracijo kopitarjev, vendar lastniki niso dobili papirjev o identifikaciji pa čeprav so nekaterim pregledniki pregledali njihove konje že pred 2 leti.
Zadeve so za našo konjerejo, o kateri imamo pogosto polna usta,zares kritična. Ocenjuje se, da je skoraj polovico konj pri nas brez, oziroma s pomanjkljivim poreklom , torej narejena na šverc. Nič manj pa ni kritično v nekaterih rejskih združenjih, saj jih pravzaprav mnoge rešujejo iz tujine pripeljane dobre živali, katere pa nemalokrat gredo, po tem, ko izkažejo potencial v delu,nazaj izven naših meja in so za našo rejo kot plemenske živali izgubljene.O tem pa kdaj drugič.
Sodelujoči: Janez, zenit, smrdula, Sydney, Benjo, Jager, alfabeta
Zenit: no tale post bi si lahko prebrali vsi vodilni v naši konjereji, bi ga bilo dobro poslat kar na ustrezne inštitucije, takoj podpišem peticijo
bravo janez
Smrdula:
V bistvu se povsem strinjam s tem, kar si napisal. Poleg vsega napisanega, se črni pripusti navadno izvajajo povsem pod nivojem, brez kakršnega koli znanja in občutka za živali. Brez “štanta”, brez zdravstvene preventive … Groza. Kobila se priveže za ograjo, žrebca se žene direkt k njeni riti, brez da se živali povohata, žrebec kobilo dobesedno posili. Če ta slučajno več ni godna in začne ritati, je tarča največkrat žrebec, ki se brcam ne uspe ogniti, nemalokrat pa se pri takem početju hudo poškoduje lastnik, ki ga urno kopito lahko tudi ubije.
Izvaja se dupliranje, ko pa že laik lahko predvidi, da v ejakulatu čez 5 minut ne bo več dragocenega materiala in se živali brez potrebe spet napreza in nervira …
Rešitev so kazni in ustrezne sankcije, ki naj bi se izvajale dosledno. A kaj, ko škriplje na vseh koncih konjereje…
Žalostno…
Sandi: Zato pa nekateri posamezniki furajo rejo z uvoženimi in v tujini registriranimi kobilami in v reji uporabljajo seme tujih žrebcev in žigosajo potem v tujini.
Spet drugi, ki ali nimajo financ za tako početje, ali pa se jim enostavno ne da je**t, pač furajo črno rejo.
A je čudno? Po mojem niti ne. Ni sicer prav, ampak v anarhiji in korumpiranosti pristojnih organov, kaj drugega enostavno ne gre pričakovat.
Banjo: zame je konj konj, lahko je dober ali slab, lahko ima papirje ali ne, jaz jih imam za svoje veselje….
Janez si oskrbnik licinciranega žrebca?
Malo poglej kaj je na tej sceni, državne žrebce se pripušča na vse povprek, da se le kaj iztrži, skoki so verjetno res prepoceni, privat žrebci imajo pa ponavadi zatežene lastnike, ki toliko časa komplicirajo, da je vse prepozno in zaman, cene skokov so drage, cene veterinarske službe zasoljene, pa prištejmo še oskrbo in prevoz,….potem pa moli boga da bo tvojega žrebeta sploh še kdo kupil, če bo sploh komu všeč in če imaš srečo se ti mogoče stroški pokrijejo, mogoče…..
Slovenci , povprečni se ne kopamo v denarju in iskoristimo tisto kar nam je dano,…..kar se pa reje tiče pa samo v Lipico pokukajte, pa na Krumperk, pa mogoče še kam, kjer vzgajajo visokovredne čistokrvne konje in čakajo teto iz Amerike z polno vrečo deviz.
Ko bo država licincirala več žrebcev in bo dala možnost tudi rejcem, ki se mogoče pišejo tudi drugače kot tisti pri koritu, verjemite, da se bo marsikdo raje odločil za čistega žrebca, rejec se bo pa sam odločil, kateri žrebec mu ugaja, ne da ima na razpolago ene in iste žrebce raztrešene po celi Sloveniji,….za umetno osemenjevanje se bodo odločali še vedno tisti , ki imajo kaj pod palcem,….torej več licinciranih žrebcev različnih pasem, pa bo manj črnih pripustov
Sydney:
Spoštovani gospod Janez,
ne bi se mogel bolj strinjati z Vami, ampak žal so podobne teme na forumu skoraj brezpredmetne. Bile so že večkrat predebatirane, nasprotniki vašega mnenja nimajo in ne morejo imeti argumentov ali pa so smešni in za lase privlečeni. Ne gre za vaše, moje, pa še od koga drugega mnenje; to so osnove, ki so jih vsa rejska združenja in državne inštitucije po konjerejsko razvitih državah že zdavnaj uredile. Je reja in je razmnoževanje…..
Glede cene pa…. vsak rejec v Nemčiji zna povedati, da si jahalnega konja ne more zrediti za manj kot cca. 4000 € ob odstavitvi, če hoče pokriti vse stroške in žrebeta sploh prodati kot produkt ekonomske reje. To pa je možno le z vzrejo vrhunskih rodovniških konj. Pri nas pa se vedno bolj bohotijo “rejci”, ki so “sposobni” zrediti, ujahati konja za dobrih 1000 €. Kako ekonomsko gre taka “reja”, lahko pojasnijo le mešetarji, ki so tudi odraz celotne kulture na področju konjeništva in posebno jahanja v Sloveniji.
Ko obiščem npr. sever Nemčije in vidim, kaj dobim tam, ko se prodaja konj, in kaj pri nas; resni rejci v Sloveniji sami ne bodo uspeli brez pomoči države, ki bo na področju zakonov več storila, edina pot je usmeritev v tujino, da se čimprej strezniš in se zaveš, v katero smer moraš iti, če želiš na področju reje kaj doseči.
Janez:
Sydney !
Prav nerodno mi je ob takem naslavljanju, saj smo vsi skupaj člani ene same družine konjarjev, ki smo med seboj sicer navidezno složni v resnici pa ljubosumni na vse kar imajo drugi.Takoj me je nekdo vprašal ali imam licenciranega žrebca, saj bi bilo prav čudno, da bi se sicer nekdo zavzemal za stvari, ki naj bi ga ne brigale.Res je sicer , da tudi v moji štali stoji rodovniški žrebec, ki ga pa uporabljamo samo za jahanje in še zdaleč mi ni prišlo na pamet, da bi ga pripuščali,čeprav so me že spraševali.
Temo o šverc žrebcih sem ponovno odprl prav zato, da spet lahko testiramo konjerejsko kulturo naših piscev in , da vsaj malo potrkamo na vest tistih, ki se bahajo kakšni konjarji so, v resnici pa navadni gobezdači, ki delajo ne samo protizakonito, ampak tudi nekulturno in ne zaslužijo tega plemenitega vzdevka- biti konjar.
Ko smo stopili v Evrosko Unijo so se zadeve še bolj poslabšale, saj tam velja kot praviš neka konjrejska kultura,tako, da ni potrebno takih restriktivnih zakonov.Niso pač vedeli, da se jim bodo pridružili balkanci, ki znajo izkoristiti vsako vrzel v zakonu za svojo korist, neglede na škodo, ki jo prizadenejo drugim.
In škoda, je verjemi res ogromna in šele čutili jo bomo, ob tem , da bomo spet po slovensko jamrali, kot pravi na primer Sandi, da je vse skorumpirano in anarhično.Ne strinjam se namreč z njegovo šablonsko trditvijo pa naj zveni še tako patetično, ampak oblast po naši ustavi izvira iz ljudstva in ljudje morajo povedati, kaj je prav.
Zadeva je toliko deviirana,da povem primer, ko neka občina podpira konjerejo s tem, da plačuje prispevke za plemenskega žrebca(ki ima mimogrede samo 6 kobil na leto),ne boste verjeli, župan te občine pa pripušča svojega, šverc , nelicenciranega žrebca.In zraven se , trebušast kot je veselo smeje in razlaga vsem, ki so ga pripravljeni poslušati, kakšen konjar je.
Obstajajo celo indici, da se na nekaterih področjih dela to načrtno, tako, da lahko nekateri to koljejo in prodajajo brez vseh pregledov, kot sem že navedel.Torej neka vrsta lahko jo imenjujemo mafija.
Ali pa primer, ko sosed pripustne postaje domnevno pripušča šverc žrebca, lastnik pripustne postaje , ki je obenem odkupovalec živine pa ga ne prijavi, ker pač pobere taka , bastardna žrebeta po morda nižji ceni. In teh zgodb je še in še.
Morda je krivda ali vsaj del resnično v Ljubljani, saj je licenciranje žrebcev , centralno, tako, da morajo vsi pripeljati žrebce na eno mesto, kar je velik strošek in nevarnost za konje in oskrbniki jih neradi vozijo iz oddaljenih krajev.Morda bi upeljali nazaj licenciranje po domovih kot je bilo včasih.
Cena vseh analiz krvi,državni žrebec je zastonj pa je okrog 60-70 000,00 SIT tako, da tudi to ne more biti razlog,take anarhije, ki vlada v naši konjereji.
Torej vsem tistim, ki mislijo, da imam sigurno kakšen kšeft , da to odpiram, povem, da to počnem prav zaradi konj in da sem zato pri mnogih parv nič “spoštovani” kot me nazivaš Sydney.
Lep ,pravi konjarski pozdrav(ne s figo v žepu)
Jager: No, “Jara gospoda”, zdaj pa stopite z vašega kulturnega oblačka in se ozrite naokrog.
V Sloveniji se je število konj občutno povečalo, v veliki meri prav na račun ljubiteljskih lastnikov konj, ki imajo jahanje za hobi in ga ne jemljejo smrtno resno in jim je malo mar, ali vam, plemenitim konjarjem povzročajo poslovno škodo. Večina lepo skrbi za svoje konje, pridno spravljajo seno in kidajo bokse. Ob vikendih se usedejo na konja in se s prijatelji podajo na kak konjeniški pohod po naši prelepi deželi.
Jahanje jim pomeni veselje in priložnost, da se družijo s prijatelji. Jahanje že dolgo ni hobi za elito in nobena vaša peticija in protesti tega ne bo odpravila.
Ni problem v križancih, problem je v vas, ki ste rodovniške konje prodajali rekreativnim jahačem, ker niste imeli reje, ki bi imela perspektivo v športu, oz. ker je šport v Sloveniji “na psu”. Ker obiskujete Holstein, bi vam lahko bilo jasno, zakaj se jordanska princesa odloča za nakup pri njih. Zaradi kvalitete. Tudi vi stremite h kvaliteti in se ne obremenjujte z “freizeit” jahači. Sandi bi reko: “Naj ma raja svoje veselje..” Če so pa križanci in freizeit jahači vaša konkurenca, pol pa nekaj ne štima…
Ne vem zakaj bi se Mercedes obremenjeval s tem, da raja kupuje Kie? Aja, ker nimajo interesa za Mercedes, jim pa odvzemimo te skopirane kište z Vzhoda?
Pa brez zamere
Sydney: Ja sej tipično, na eni strani naj bi bili bogataši, ki teoretizirajo in nikoli ne spravljajo sena, ne kidajo, imajo preveč denarja in se nekaj grejo, na drugo strani pa pravi konjarji, ki vedo, kako stvari grejo.
Sploh pa ne vem, kaj ima zveze jahanje konj za rekreacijo in reja. REJA križancev je problematična, ne to, da se nekega lepega popoodneva nekdo usede na hafi-arabca in gre do prve gostilne…naj uživa in s eima fajn, samo, ne pa pripuščat in razmoževat v nedogled. Tu je problem!!!!
Ker pa nihče nima svojega križanca v nedgled in če je ta križanec še kobila, se prične razmnoževanje in takoj zatem preprodajanje….
Žal so sedanji komentarji janeza, pa včasih moji in še od koga samo ponavljanje znanih, splošno sprejetih dejstev na področju reje, ki jih tudi nikjer drugje po svetu niso iznašli bogataši in ljudje z “one strani”, ki ne poznajo dejstev v reji. To so aksiomi, ki so npr. Nemčijo pa Nizozemsko prinesla tja, kjer sta. Kdor si zatiska oči in misli, da smo v Slo nekaj posebenega, da ne rabimo iti po poti napredka, je pač…….nerazgledan, vsaj to. Kdor misli, da sta konj za prosti čas in športni konj takooo daleč vsaksebi, se tudi moti. Ogromno toplokrvnih konj v Nemčiji nikoli ne poseže po resnih rezultatih v športu, so pa predvsem dobro osnovno izšolani in tako primerni za znanje in šolanje rekreativnega jahača, ki je drugje bistveno višje od slovenskih vaških jahačev. To pa posledično dviga tudi kvaliteto v reji itn.
Glede ekonomskih učinkov pa še vedno ne razumem, kako lahko ima razmnoževalec, če se drži vseh pravil dobre prakse, izšola konja po lestvici, skrbi za zdravstveno varstvo, cepljenja itn. ekonomsko pozitivni rezultat, če konaj proda po dobrih 1000 €?
Alfabeta: Škriplje na obeh straneh: v »reji« križancev ter v reji čistopasemskih konj. Žrebcev je zadostno število. Mogoče kakih predstavnikov določenih pasem veliko, drugih nekoliko manj. To ravno ni zgovor. Vprašanje je potem še kvaliteta le teh, vendar naj se vsak rejec posebej pozanima o določenem žrebcu, ter kam bo peljal. Potem, da so nekateri žrebci oddaljeni od kobil, in da je predaleč za pripust….pa ja de…tisti, ki ve kaj pripuščat, bo že peljal tistih 150 km kobilo. Saj smo u Sloveniji, ne pa da iz Kanade peljemo u Brazilijo. Po svetu rejci kobile vozijo iz ene države v drugo, ali pa samo znotraj, pa so hudičeo daljše poti, kot pa naša Slovenija, ki bi lahko po domače kobilo peš odpeljal plemenit.
Malo ali pa nič % lastnikov nepasemskih kobil je, ki bi kobilo, ki je vredna 100 000 sit, karikirano, ali pa kakega jurja več, peljal pod žrebca, ki ima skok 500 EUR ali več.
Potem pa še lastniki licenciranih žrebcev. Je pač denar sveta vladar. In ta žrebec ima 6 pasemskih kobil na leto za zaskočit, medtem ko je nepasemskih kobil ogromno, ki so »potencialne« za rejo žrebet. Vsaj v glavah njihovih lastnikov. Zakaj pa potem lastniki svoje žrebce spuščajo na ostale »vse sorte« kobile. Ja bolje imeti cekin u žepu, kot pa nič. Pa čeprav za 50 000 sit ali manj.Saj je kar nekaj takih žrebcev, ki se spuščajo na vse. To je spet dvorezen meč. Tudi lastniki žrebcev so potem krivi, da v njihovih glavah ne klikne, da pripušča na vse.
Pa še nekaj. Najprej moramo v svojih glavah razčistit. Glede konj, šolanja in oskrbe teh. Tudi mešanci ne bi kvari vzgled pasemskih konj če bi bilo tako kot mora biti. V Slo nimamo nekih ambicij, razen nekaj izjem, vzgajati in šolati konje za jahanje oz. delo z njimi. Da bi vsak lastnik konja, takega ali drugačnega, vzredil doma, vzgojil, potem pa dal v šolanje oz. izšolal do neke stopnje, bi cena takega konja hitro narasla do min 400-500 tisoč sit. Konj bi nekaj znal. Potem pa naj bi se vsak kupec odločil ali bi tako izšolanega konja imel za nedeljo ali občasno jahanje, ali bi se spustil v nadaljen trening. Tako pa je največ konj vzrejenih doma, od sosedovih ali prijatlovih žrebcev, pri dveh letih horuk sedlo gor, v gmajno, lastnik zato ni imel nič stroškov in lahko proda konja za 200-300 jurjov.Skok je bil pa itak skoraj zastonj ali za dva pira, če je bilo žrebe od sosedovega žrebca. Pa saj naj ljudje kupujejo take konje. Naj jih imajo, če imajo veselje imeti takega konja. Dokler bo povpraševanje po takih stvareh ( in miselnost), bo tudi ponudba.
Je pa res, da je pa da je kvazi pripuščanje tudi slaba stran za prenos raznih dednih in eksternih napak, ki se prenašajo iz roda v rod.
Če bi bili ljudje izobraženi, kako naj bi konj izgledal, kaj je potencialni športnik oz kakšen je dober konj, tudi mešancev ne bi veliko prodali. Pri nas pa velja samo da ima glavo, rep, 4 noge, pa da je atraktivne barve.
Janez:
Nihče nima nič proti konjskim niti človeškim križancem, jasno sem napisal, da so dovoljeni tudi žrebci, ki nimajo kategorije plemenskih žrebcev,ampak so samo registrirani, vendar morajo imeti zootehniški dokument o priznanju žrebca in izpolnjevati vse veterinarske predpise, priznani pa so le za obdobje vsake plemenilne sezone.
Po živinorejskem zakonu lahko imaš žrebca za svoje živali na kmetijskem gospodarstvu, ki pa mora izpolnjevati naštete pogoje.Nekaj rejcev ima tudi tako obliko reje,zakaj potem tudi drugi tega ne morejo ?
Pravniki berite zakone, saj jih sami pišete!
Počasi pa se tudi na forumu izkristalizira tisto o pravih konjarjih in jari gospodi.
Oskrbniki licenciranih žrebcev lahko pripuščajo kobile tudi na druge pasme, saj so nekateri žrebci dovoljeni tudi za druge pasme.Tako v nemških rejah plemeni v hanoveranski reji niz holsteinskih žrebcev, in obratno eden glavnih nemških plemenjakov Cor de la Briere je na primer iz francoske reje,
Še enkrat nič nimam proti križancem, ki so lahko in tudi po zakonih narave pogosto celo boljši po kakšnih lastnostih kot njihovi starši.Gre preprosto za neka načela reje, ki vzpostavljajo red in ne šverc.
In ne gre za to, da rekreativci, ki so po nekaterih merilih(ne mojih) kot imamo priliko brati raja, vzpodbujajo rejo šverc konj, nasprotno to so izvohali mešetarji in švercarji sami, da lahko po nižji ceni prodajajo manj vredno blago.
Ne zamenjujmo posledic z vzrokom.
Janez
P.S.Albanija pa ima največ mercedesov na prebivalca na svetu..
Vse je odvisno od rejskih programov, to je rejskih ciljev, katere pa imajo slovenske rejske organizacije samo na papirju, saj jim vse “organizira”kar fakulteta, tako, da jim ni treba nič mislit(kako prikladno kajne?).Niti na črne pripuste ne.
Za primer pravilnega delovanja rejskega združenja:ker na tem in tem hribovitem področju ni zaradi raznih vzrokov mogoče pridobiti visoko kakovostnega plemenskega žrebca, se dovoli pripust na take in take kobile z registriranim žrebcem, ki v glavnih točkah(ne vseh)odgovarja rejskemu cilju.Žrebec mora biti veterinarsko pregledan.Dovoljenje velja za eno plemenilno sezono.Pika.
Tudi v Nemčiji lahko žrebec na primer zaskoči drugopasemske kobile in križanci dobijo papir in se vodijo v drugih knjigah, ne rodovniških za določeno pasmo.Vidim, da še vedno večina bralcev ne razume zakaj gre.Še enkrat prosim preberite uvodni članek.
Sandi: Mislim, da tema spet zahaja na stranpot obtoževanja naših in vaših. Jager je dobro povedal, samo se mi zdi, da ga niste čisto prav razumeli. Morda je poudarjanje ekonomske in pravne škode nekoliko neroden pristop k reševanju problema, vsaj tako jaz razumem njegov post.
Janez je pa sicer popolnoma prav povedal, ne mešajmo vzrokov in posledic.
Slovenija je drugačna od zahoda v dveh pogledih. Eno je nenormalno nizka raven konjeniške kulture, ki nima veze s tradicijo, ampak s slovensko posebnostjo, da smo ponosni na to, kake “seljačine” znamo včasih biti. To je nekaj, kar na noben način ni prav. Ampak tako je… Druga posebnost je pa ta, da ima v naši deželi konja nenormalno veliko takih, ki “nimajo za burek”.
Posledica je torej, da znanja in kulture ni, denarja še manj. To pa naredi dobro tržišče za vse konjske mešetarje, ki za male pare prodajajo vse sorte klobase kot super terenske konje. Jasno, če kupci nimajo pojma, jim lahko prodajamo mačka v žaklju. Kajti če i kupci vedeli, kaj je dober jahalni konj (dober po svojih sposobnostih kot tudi po znanju), bi bili tudi križanci v naši deželi precej boljše kvalitete!
K temu pa potem pripomore situacija v kvazi organizirani reji pri nas, kjer vemo, da nemalokrat prijateljske vezi in priimek rejca močno vpliva npr. na ocene, pa na pridobivanje dokumentov, kakršen je ID, pa še na kaj. Vse to prav gotovo ne vzpodbuja reje v okviru pravnega reda.
Ampak temelj vsega je konjeniška kultura in konjeniško znanje, neka splošna konjeniška razgledanost, ki je pri nas v povprečju enostavno ni. Izjema so redki posamezniki, katere množica pač z lahkoto preglasi.
Je pa vsekakor prav, da se na ta problem opozarja. Škoda je namreč največja na konjih, ki jih imamo vedno več, so pa vedno slabši (spet z redkimi, večinoma uvoženimi, izjemami).
