Western jahanje

Western jahanje

4481
0
SHARE

(avtorici: Teja in Tanja)

Potem ko je konja v konjenici nadomestila moderna orožna tehnika, je v Evropi jahanje postalo samo sebi namen. Nasprotno pa je konj kavbojev v Severni in Južni Ameriki v nedostopnih in prostranih območjih še danes nepogrešljiv pomočnik.
Število govedi, ki so ga v 16. stoletju konkvistadorji iz Španije kot živo zalogo mesa pripeljali s seboj v Ameriko, se je v naslednjih 300 letih močno povečalo. V Teksasu, na primer, je divje živelo približno 5 milijonov glav govedi. Kot klavna živina je bilo v tem območju praktično brez vrednosti, saj si ga je brezplačno ali za največ 3 dolarje lahko vsakdo ulovil. Ker je dobiček zagotavljal le prevoz živine na vzhodno obalo, so ogromne črede, ki so jih 24 ur na dan nadzorovali in vodili kavboji na konjih, iskale svojo pot na vzhod. Posel, daleč od romantike, ki mu jo pripisujemo danes.{+++}
Ob vsakem vremenu, po dnevi in večinoma tudi še ponoči, je kavboj 20 ur zdržema presedel v sedlu, dolge tedne v istih oblačilih, izpostavljen živinskim tatovom in indijanskim napadom.
Za premagovanje vseh teh naporov niso bili potrebni samo trdni možje, temveč tudi posebej hitri, žilavi, vzdržljivi, zdravi in skromni konji, ki jih še danes predstavljajo pasme konj quarter, paint in appaloosa. Glede na uporabnost teh konj se je razvil tudi poseben stil jahanja z ustreznim šolanjem konja.

Vajeti drži jezdec samo v levi roki, konja vodi s polaganjem vajetmi na eno ali drugo strani konjevega vratu (“neck reigning”). Desna roka ostaja načeloma prosta za delo. Ker je kavboju delo najpomembnejše in je konj v tem primeru ne  samo sredstvo za cilj ampak bolj partner pri delu, je nujno, da vodi konja brez uporabe sile, da ga lahko v vsaki vrsti hoda in hitrosti takoj ustavi oziroma ga iz mirovanja spet spodbudi k hitrejšemu gibanju. Vse to se mora zgoditi “mimogrede”, ker mora biti kavboj popolnoma usmerjen v svoje delo.

Poleg navadne brzde (snaffle bit), ki se uporablja za začetno šolanje konj, se v kasnejših fazah in na starejših konjih lahko uporablja brzda, ki temelji na principu vzvoda (kandara – curb bit). Jezdečeva roka pri tem na brzdo ne učinkuje neposredno prek vajeti, temveč prek vzvodnih krakov, ki izzovejo pritisk med podbradno verižico in brzdo. Ta pritisk učinkuje na mehki del konjeve spodnje čeljusti. Čim daljše so vzvodne palice, tem močnejši je pritisk na spodnjo čeljust. Zadošča torej že rahel poteg vajeti, da konj uboga. Ta instrument seveda nikakor ne sodi v roko neveščega jezdeca.
Pravi hackamore pa nima brzde. Sestavlja ga iz surovega usnja spleten nosni obroč v obliki zanke (bosal), ki ima na spodnjem koncu  s posebnim vozlom (fijador)  zvezano vajet, spleteno iz naravnih materialov ali konjske žime (mecate). Na različnih stopnjah ujahovanja se uporabljajo različno debeli bosali.

Tudi western sedlo se jasno razlikuje od angleškega. Je večje, težje, širše in zato zavzema večjo površino na konjevem hrbtu. Teža je tako bolje razporejena, zato je tudi pritisk sedla na hrbet konja pri western sedlih skoraj neznan. Veliko število usnjenih jermenov in vezi pa tudi omogoča jezdecu, da nosi s seboj sedelne torbe, dežni plašč ali druge predmete. Po obliki spominja western sedlo na srednjeveško viteško sedlo, s prav tako stabilnim sprednjim in zadnjim jermenom, ki sta vitezu omogočala trdno držo. Sprednji jarem tvori pri western sedlu sedlasti glavič, kamor se lahko zveže tudi laso, potem, ko ga jezdec vrže okoli vratu ali zadnjih nog živali, ki jo mora ujeti. Višina zadnje sedelne opore se glede na namen uporabe spreminja. Jezdeca pa varuje pred tem, da bi bil porinjen ali potegnjen s sedla.

Pogoni živine na konjih v današnji Ameriki nimajo pomena, western delovni konji pa so še vedno nepogrešljivi sodelavci pri opravkih z živino na prostranih rančih Amerike.  Tudi rodeo tekmovanja, kjer še vedno negujejo in preskušajo spretnosti kavbojev v pravem in najbolj adrenalinskem pomenu besede, so izredno priljubljena. Prednosti western konj, šolanih v ameriškem načinu jahanja, so spoznali tudi že Evropejci; kajti med rekreativnimi in turnimi jezdeci so zelo priljubljeni.

Discipline v western jahanju

Spregovorimo še malo o disciplinah, tekmovanjih in tekmovalnih sistemih. Glede na dejstvo, da so konji pasme quarter najštevilčnejši, je posledično tudi organizacija, združenje American Quarter Horse Assocoation (AQHA) najštevilčnejša in glede na bliskovit razvoj in širok spekter raznoraznih tekmovanj tudi tipični predstavnik ameriške show industrije.

Prav zaradi raznolikih disciplin in razredov sem se odločila predstaviti tekmovanja po ključu oz. pravilniku, ki ga predpisuje AQHA. Tu gre sicer za tekmovanja, ki se jih udeležujejo samo quarter konji z rodovniki, vendar pa se podobna zadeve odvijajo tudi v okviru drugih zvez, naj naštejem samo nekaj: National Barrel Horse Ass., National Cutting horse Ass., National Reining Horse Ass., Palomiono Breeders Horse Ass., Appaloosa Horse Club, American Paint Horse Ass., National Snaffle Bit Ass., katerih skupno je to, da se v tekmovanjih udejstvuje t.i. “stock horse”.

Torej, v okviru AQHA so t.i. show tekmovanja razdeljena v tri kategorije: Western, English in Halter. Western in English so skupek široke palete atletskih tekmovanj za konja in jezdeca. Ker teče beseda o western jahanju, naj kategorijo English na hitro omenim samo v ilustracijo, kako raznolik in vsestranski je quarter konj. V tej kategoriji nastopajo konji lažjega tipa z več krvi polnokrvca v sebi, razredi pa so HUNT SEAT EQUITATION, HUNTER UNDER SADDLE, HUNTER HACK, PLEASURE DRIVING, GREEN WORKING HUNTER, WORKING HUNTER, JUMPING, EQUITATION OVER FENCES, v letu 2004 pa so uvedli tudi poskusno zbiranje točk v dresuri. Halter razred je spekter tekmovanj za konja, temelji pa na konfirmaciji, zasnovi oz. zgradbi konja in nagrajuje odlične v ravnotežju, korektni strukturi, z enkratnimi karakteristikami pasme in spola ter popolni muskulaturi.

Znotraj razredov se tekmovanja delijo po eni strani glede na starost oz. izkušenost jezdeca, tekmovalca (novice – začetnik, youth – do 18 leta, amateur, limited rider – za tiste s skromnimi ambicijami, select – po 50. letu, open in equestrians with disabilities, ki je čudovit program tekmovanj za jezdece vseh starosti s psihičnimi ali fizičnimi omejitvami, kjer ob pomoči spremljevalca v koraku in kasu, tudi čez ovire, dokazujejo svoje sposobnosti v ravnotežju, etiki v parkurju in športnem obnašanju) ali pa na starost konja (junior – do 5. leta, senior – 6 let in več; weanling – do 12. mesecev, yearling – letnik, 2-letnik, 3-letnik, odrasli-kastrat/kobila/žrebec). Samo za ilustracijo – na World Championshipu 2003 v Oklahomi je bilo v razredu Halter 30 različnih tekmovanj glede na starost konja, v razredu English 16 tekmovanj v klasi amater oz. junior/senior, v razredu Western pa 39 tekmovanj, prav tako razdeljenih na izkušenost tekmovalca ali starost konja. Sam sistem točkovanja je različen od discipline do discipline, pri enih je enostavno pomemben najboljši čas, pri drugih se seštevek ocen petih sodnikov pretvori v numerično vrednost, tretji način pa je odbitek najvišje in najnižje ocene sodnikov, šteje seštevek ostalih treh.

Western plesure
Je eno najpopularnejših tekmovanj. Dober western pleasure konj naj bi bil to, na kar že cilja ime tekmovanja – užitek v ježi. Tekmovalci nastopajo simultano, jezdijo vzdolž arene in na zahtevo sodnika prikažejo korak, kas in galop. Pri konju se ocenjuje kvaliteta gibov, umirjenost in delo na popuščenih vajetih.

Western riding
Sodnik izbere enega izmed štirih uradno priznanih vzorcev, sestavljenih iz koraka, kasa, galopa mimo postavljenih stožcev in preko hloda. Ocenjuje se sposobnost menjave vodilne noge (pravzaprav obeh, prve in zadnje), konjeva lahkotnost in preciznost pri izvajanju naloge ter odzivanje na dejstva medtem ko jezdec vzdržuje minimalen kontakt na popuščenih vajetih.

Western Horsemanship
Tekmovanje, namenjeno mlajšim od 18 let in amaterjem, preizkus, ali je v jezdecu kaj “konjarja”. Razdeljeno je na dva dela, v prvem nastopajoči jezdec na konju izvaja zapovedan vzorec manevrov, sestavljen iz koraka, kasa in galopa v ravnih linijah, zavojih ali kombinirano. V drugem delu nastopajo samo najboljši iz prvega dela, skupaj krožijo ob robu arene in sodniki ocenjujejo držo jezdeca, njegovo samozavest, sposobnost kontroliranja konja, držo oz. ravnotežje v sedlu, tudi ob izvajanju nalog kot so kas/galop, podaljšani-iztegnjeni kas/galop naravnost, v serpentinah, krogih ali figuri 8, obrat na prvih ali zadnjih nogah, spin, rollback, leteča ali navadna menjava vodilne noge, ježa brez stremen, two-step (nekaj korakov naravnost, nekaj postrani – v vseh treh osnovnih hodih), sidepass (v hodu obrat za 90°-zadnji nogi se pomikata v desno-in nekaj korakov postrani v smeri hoda, pri izravnavi zopet zadnji nogi stopata desno).

Trail
Dobro postavljeno trail tekmovanje je pravzaprav poligon, na katerem konj prikaže vse svoje atletske in psihične sposobnosti. Ocenjuje se konjeva odzivnost pri premagovanju ovir, pripravljenost in volja, lahkotnost in gracioznost pri odpiranju, prehodu in zapiranju vrat, prečkanju postavljenih lesenih ovir v različnih hodih, obratih v ovirah, premagovanju ovir ritensko. Za popestritev se včasih doda še pobiranje pošte iz nabiralnika, oblačenje in slačenje dežnega plašča, prečkanje vodne ovire.

Reining
Imeti konja”na vajetih” ne pomeni samo voditi ga, pomeni tudi nadzorovati vsak njegov gib. Vrhunski reining konji so pripravljeni in sposobni sodelovati in delati na za oko nevidna dejstva in brez ali z izjemno malo opaznega upiranja. V 11 uradno predpisanih vzorcih, ki razen galopa vsebujejo še elemente kot je sliding stop (takojšnje ustavljanje iz polnega galopa), spin (obrat za 360°, pri katerem naj bi zadnji nogi ostali čimbolj na enem mestu), rollback (obrat za 180° v galopu, brez ustavljanja, galop naprej), back (stopanje nazaj) in seveda ustrezne menjave vodilne noge pri izvajanjih predpisanih figur. Ocena temelji na gibanju, brezprekornem obvladanju vzorca, finesi, obnašanju, hitrosti ter odzivnosti in seveda povezanosti konja in jezdeca. Po odjahani nalogi lahko sodnik preveri, če nosi konj predpisano brzdo.

Cutting
Je bitka za prevlado volje. Konj z jezdecem na hrbtu tiho in mirno prijezdi v gručo živine ter izloči eno kravo. Naloge je odvesti in obdržati kravo na sredini arene, se pravi preprečiti ji vrnitev k čredi. Cutting konj mora prilagajati svoje gibe z gibi krave in predvideti vsak njen manever. Zraven navedenega se ocenjuje tudi t.i. cow sense, pozornost in hrabrost. V času 2 in 1/2 minut dober team lahko loči do tri glave živine.

Working cow horse
V kombinaciji reininga in cow sensa je to tekmovanje preizkus sposobnosti, potrebnih za delo na ranču. Razdeljen je na dva dela – reined work (t.i. dry work – odjahati enega izmed osmih priznanih vzorcev) in cow work (delo s kravo).

Galop skozi areno se konča s sliding stopom, sledita 2 in 1/2 spina v levo, galop do štarta, sliding stop nato 2 in 1/2 spina v desno, galop do sredine, potem nekaj korakov nazaj, 1/4 obrata in velik krog v galopu desno, sprememba galopa in krog v levo, zaključek je po še enem krogu v desnem galopu.
V drugem delu se v areno spusti krava, naloga jezdeca in konja pa je najprej spraviti jo na en konec arene, potem jo prignati na drug konec in nazaj, na koncu spraviti na sredino in uspešno objahati v obeh smereh, vse z lahkoto, okretnostjo, mehkostjo, cow sensom in znanjem reininga.

Team penning
Tekmovanje je časovno omejeno na 60, 75 ali 90 sekund, odvisno od starosti oziroma izkušenosti tekmovalcev. Medtem ko na eni strani arene čaka čreda oštevilčenih telet (po trije imajo isto številko ali barvo), team treh tekmovalcev na konjih ob startu izve številko/barvo, katero morajo izločiti. Že tako napeto tekmovanje včasih popestri še kakšen samovoljen primerek goveda, ki nikakor noče v na sredini arene postavljeno ogrado. Naloga je zaključena in merjenje ustavljeno, ko so teleta v ogradi in vsi trije tekmovalci okrog nje. Če tekmovalci ugotovijo, da jim v predpisanem času ne bo uspelo, lahko zaključijo delo s samo enim ali dvema teletoma v ogradi. Jezdec med vrati ograde z dvignjeno roko opozori, da so zaključili. Seveda mora ostala živina ostati na drugem koncu arene v čredi.

Barrel racing
Napeta dirka, kjer mora tekmovalec kar najhitreje obkrožiti tri sode. Seveda tudi tu ne gre brez pravil. Na uradno priznanih tekmovanjih morajo biti sodi 200 litrski, kovinski, obarvani v svetle barve in zaprti z obeh strani. Ker gre za velike hitrosti in hitre zavoje, je izredno pomembna varnost, se pravi da mora biti od soda 1 in 2 do stene ali ograje 5,4 m prostora za varno manevriranje, od soda 3 do konca arene pa 10,8 metra. Startna oz. ciljna črta mora biti oddaljena 13,5 m od roba arene.

Start se ponavadi prejezdi že v galopu in odvisno od posameznika lahko jezdec vodi konja v levo ali desno, pomembno je, da se drži predpisane sheme, kot jo vidite zgoraj.

Pole bending
Preizkus hitrosti in okretnosti konja, ko vijuga med šestimi postavljenimi stebrički, katerih medsebojna oddaljenost je 6,4 metra. Najhitrejši – zmaga!

Iz starta tekmovalec galopira do zadnjega stebrička in nazaj grede poskuša čim hitreje obkrožiti vse stebričke po zarisani poti. Ko pri zadnjem spet zaključi, odgalopira proti cilju.

Stake race
Je tekmovanje samo za mladino. Start je sredi dveh stožcev, med sabo oddaljenih 24 metrov, naloga pa je v galopu obkrožiti oba stožca v enostavni figuri 8 in to kar se da hitro.

Calf roping
Tekmovanje, kjer se resnično izkaže povezanost in timsko delo jezdeca in konja. Konj mora mirno počakati, da se v areno spusti tele, ga v veliki hitrosti slediti in omogočiti jezdecu optimalno pozicijo za metanje zanke (vsak tekmovalec lahko po prvem zgrešenem metu poskusi še enkrat). Sledi takojšnje ustavljanje, jezdec razjaše, konj pa mora z občutkom vzdrževati napetost vrvi, s katero je tele ujeto in na drugem koncu privezano za rog sedla, vse dokler jezdec ne izpolni naloge do konca – zveže teletu noge. Časovna omejitev za izvedbo naloge je ena minuta.

Breakaway roping
Tekmovanje za mladino,kjer je vrv na rog sedla pritrjena z vzmetjo, ki se prelomi, ko je tele ujeto.

Dally team roping – Dally team roping – Heading in dally team roping – Heeling
V tem tekmovanju sodelujeta dva konja, heading konj in healing konj. Jezdec prvega poskuša uloviti tele z dobro naciljanim metom okrog glave, medtem ko drugi v zanko ulovi zadnji nogi. Ko sta zanki zategnjeni, stojita konja vsak na svojem koncu teleta, z glavami obrnjena drug proti drugemu, vse to pa je treba opraviti v manj kot minuti.

Western konj

Dober western konj se mora popolnoma neboječe, pogumno, varno in pridno gibati povsod, kamor ga vodi jezdec, na vsak najmanjši vpliv jezdeca se mora takoj odzvati, ob zajahanju in razjahanju pa ostati popolnoma miren. Da bi se tega naučili, potrebuje zgodnjo vzgojo ter skrbno in strokovno šolanje.
Western konje – za razliko od evropskega načina jahanja, katerega cilj je zbranost konja – jezdijo s prosto držo glave in ohlapnimi vajetmi, da se lahko kadar koli uravnoteži. Tako je tudi mnogo varnejši od evropsko vzgojnega konja.

Viri:

  • Heidrun Werner – Pasme, nega, šolanje, šport
  • http://www.guestranches.com/thehideout/
  • http://www.animalpeoplenews.org/97/6/entertainment.html
  • http://www.aqha.com/ (Oficial handbook of rules and regulations 2004) foto: arhiv AQHA

BREZ KOMENTARJEV