Življenje za rešetkami (objavljeno v Konnyi mir (Svet konj),
november/ december 2006)
Lidia Nevzorova.
Kaj je najpogostejši odgovor ruskih konjenikov na vprašanje: »Zakaj ne morete tekmovati s tujimi jahači?« Odgovor je: »Njihovi konji so drugačni.« Ali so res? In zakaj? Zakaj 99% procentov mladih, nadarjenih konj z velikim potencialom v nekaj letih postane popolnih invalidov s številnimi psihičnimi težavami? Čeprav po pravilu začnejo kariero v popolnem stanju, dobrega zdravja in imajo vse možnosti za uspeh.
Razlaga je enostavna. Približno 50% uspeha je odvisnega od jahačevih in trenerjevih zmožnosti, sposobnosti in znanja. Ampak ostalih 50% uspeha je odvisnega od konjeve oskrbe – od konjevih življenjskih pogojev in nege. Problemi na obeh straneh zagotavljajo nizke rezultate naših športnikov.
Če vzamem v obzir, da morajo konji plačati za te rezultate – in plačati s svojimi lastnimi bolečinami, znojem in krvjo – ne morem ignorirati tega dejstva in ne reči ničesar o tem. Prepričana sem, da veliko ljudi res želi svojim konjem dobro, ampak enostavno ne vejo, kaj delajo.
Tu ne bom govorila o škodljivih učinkih konjeniškega športa, ti so očitni sami po sebi. Tudi ne bom govorila o problemih dresure in treninga. Poskušala bom pritegniti vašo pozornost na enega najpomembnejših vidikov konjeve dobrobiti, ki je v naši državi (Rusiji) navadno zapostavljena zaradi človeškega neznanja in egoizma. Rada bi vas opozorila, da vse spodaj navedene trditve niso samo moje osebno mnenje. Vsi kompetentni konjarji mislijo tako.
Skrb za konja mora biti vedno in povsod v skladu s standardi, ki veljajo v civiliziranih državah. Torej se bo stanje spremenilo šele, ko boste spremenili pravila oskrbe v vašem hlevu in poskusili razumeti, kaj vaš konj potrebuje za normalno življenje.
Razumeti morate, da so konji, ki živijo v hlevih, prikrajšani za svoje naravno okolje in da zahtevamo preveč od njih. Ljudje jih prikrajšajo za njihove pravice, redko se poskušajo naučiti njihovega jezika in jih dobesedno zapirajo v ječo.
Ljudje uporabljajo konje za doseganje svojih lastnih sebičnih ciljev, v športu, v jahalnih šolah; z njimi služijo denar ali pa jim je enostavno v zadovoljstvo, če so lastniki konja, pri tem pa nikoli ne pomislijo, da jim konj ničesar ne dolguje. Če se bo izkazalo, da nihče ne bo prostovoljno zavračal uporabe konj, potem jim moramo vsaj mi omogočiti srečnejše življenje in jih prenehati mučiti.
V nekaj besedah bom poskušala razložiti, da je potrebno spremeniti naša pravila pri oskrbi konj in se znebiti starih sovjetskih stereotipov.
Dan v življenju konja
Predstavljajte si, da ste zaprti v zatohli kletki, veliki kot postelja. Zaprti ste tam leta. Fiziološke potrebe morate opravljati kar pod sabo; tam stalno smrdi. Ampak spati morate na točno istem mestu; smrad zaradi amoniaka draži vaše oči in pljuča. Nekdo vas hrani dvakrat na dan (zapomnite si, da se v naravnem okolju konj pase skoraj ves čas). Zelo verjetno trpite zaradi gastritisa ali kašlja, noge vas bolijo po včerajšnjem treningu, ampak oskrbnik ne razume vašega stanja. Nikogar ni, ki bi se mu lahko pritožili. Smrad in soparnost sta obupna. Situacija je brezupna. Medtem, ko vas čistijo, ste privezani na hlevskem hodniku, brez možnosti, da se umaknete, če na primer čutite bolečino ali vas žgečka. Vpijejo na vas in vas udarijo s krtačo.
Enkrat na dan vas peljejo ven, da vdihnete svež zrak. Ampak ko mežikate na soncu in se odločite, da boste napolnili pljuča z normalnim zrakom, začutite ostro bolečino zaradi močno zategnjenega pasu. In greste delat. Celo uro jahajo na vašem hrbtu brez odmora, zbadajo vas z ostrogami in kaznujejo z brzdo v ustih za vsak upor. Tu nočem govoriti o samem jahanju. Konj ne čuti popolnoma nobenega zadovoljstva ob tem. Komaj boste srečali kakega športnika ali amaterja, ki bi razumel karkoli o konjevi anatomiji ali fiziologiji, mišicah, sklepih, funkciji srca itd. Skoraj vsi konji trpijo zaradi neprimernih dejanj ignorantskih jahačev. 90% jahalnih konj ima patološke spremembe mišično-skeletnega sistema – poškodovan hrbet in sklepe. Ko so pod sedlom, stalno čutijo bolečino.
Predstavljajte si torej, da o vsem tem, kar se vam dogaja, ne morete reči nič in nimate nobene pravice, da se pritožite. Vašo naravno reakcijo na bolečino gledajo kot upor in vas še bolj kaznujejo. Po delu vas vrnejo v isto kletko v velikosti postelje in vse vaše veselje za ta dan je končano.
Torej preživite 23 ur v vlažnem boksu in 1 ura je namenjena mučenju. Vam je všeč tak dnevni režim? Kako imenujemo tako življenje?
Vseeno to še ni najhujša varianta. Vsak ve, kako se ljudje spopadajo s hlevskimi razvadami konj. Če konj, ki je v hlevu 23 ur na dan, poskuša narediti kaj neprimernega, ga za slabo vedenje kruto in takoj kaznujejo. Če konj začne hlapati, mu dajo na vrat poseben pas. Če konj začne »tkati« – ga za celo noč na kratko privežejo.
Nihče noče razmišljati o razlogih za tako vedenje, da konj fizično in mentalno trpi in da je to razlog, da se začne obnašati kot norec, ki se ziba na robu postelje v norišnici in s tem poskuša vsaj malo omiliti svojo mentalno bolečino.
Veliki Parelli je enkrat rekel, da če bi bili vsi športni konji ljudje, bi bili vsi že davno v norišnici…
Vse hlevske razvade povzročajo enostavni vzroki. To morate razumeti in izboljšati situacijo. To ni težko. Poskusite čutiti čustveno stanje vašega konja. Samo naredite to.
Preden so konje začeli uporabljati v športu in rekreativnem jahanju, so imeli redko take hlevske razvade, ker so morali pretrdo delati in enostavno niso bili sposobni za nič drugega in tudi niso imeli časa za to.
Te razvade kažejo na mentalno trpljenje, ki je posledica konjeve ujetosti in socialne izolacije. Konjevo mentalno stanje in nekateri vidiki njegovega obnašanja so večinoma odvisni od njegovega načina življenja in od njegovega okolja. Najbolje bi bilo imeti konje zunaj v majhnih skupinah. Ampak ker vzamemo v obzir stroške za več konj in večjo možnost poškodb v takih pogojih, kot tudi pomanjkanje pašnikov v bližini, zimske razmere, insekte itd., imamo konje v hlevih 22 – 24 ur na dan. Tu lahko vidimo zanesljivo pravilo: višji so stroški oskrbe konja in bolj kot je hlev »športen«, redkeje konjem dovolijo komunicirati z drugimi konji in se sprehajati v izpustih, čeprav ti konji najbolj od vsega potrebujejo tak počitek, potrebujejo fiziološko sprostitev in družbo svojih vrstnikov.
Razlog za pojav hlevske razvade je stres. Konj ne more vzeti baldrijanovih kapljic ali si dati injekcije pomirjevala. Ampak narava je modra in je dala konju možnost, da omili to depresivno stanje. To pomeni, da lahko razvije hlevske razvade.
Če pogledamo na problem s fiziološkega zornega kota, vidimo, da konj s pomočjo hlevskih razvad stimulira izločanje endorfinov, ki imajo pomirjujoč učinek in zmanjšujejo občutek neudobja in trpljenja. Konji postanejo odvisni od te samoizločajoče se droge in to delno reši njihov problem.
Ne bom vas utrujala z naštevanjem vseh hlevskih razvad. Prepričana sem, da jih vsak, ki je bil kdaj v hlevu, lahko našteje ducat. In dobro znano dejstvo je, da vse te slabe razvade izginejo, če se konj pase na pašniku z drugimi konji.
V našem (ruskem) podnebnem pasu lahko rešimo problem nastanitve konj v zimskem času z ameriškim sistemom oskrbe. Pri tem so konji v skupinah v velikem hlevu ali skednju. Lahko komunicirajo med sabo in živijo neke vrste svoje življenje, torej jim ni treba razvijati slabih razvad.
Konji med sabo pogosto pridejo v konflikte in kadar nimajo možnosti urejati odnosov z drugimi konji in definirati svojega mesta na hierarhični lestvici, se začnejo spuščati v konflikte z ljudmi: da bi dokazali dominantnost. Tu se pokaže drug tip razvad: grizenje, brcanje, ritanje itd. Na tako obnašanje ljudje gledajo kot na direktno agresijo in konj je grobo kaznovan, čeprav se obnaša samo v skladu s svojimi instinkti.
Konj, ki mu manjka komunikacije z drugimi konji, trpi tudi zaradi pomanjkanja tipnih (taktilnih) kontaktov. Ko konju preprečimo grizenje, potlačimo enega od njegovih instinktov – njegovo osebnost. Razumeti morate, da če vas konj agresivno grize ali napade, potem je dominanten vodja, vi pa ste podrejeni. Poskusite si pridobiti njegovo zaupanje in spoštovanje, česar pa nikoli ne boste dosegli z uporabo sile. In nikoli ne kaznujte konja. V očeh konja ste plenilec. Lahko dosežete, da se vas bo bal, ampak na ta način vas nikoli ne bo spoštoval.
Dobro je, če vas konj grize na prijateljski način (kot npr. to delajo žrebeta), čeprav je to lahko precej boleče. Ampak nikoli ne udarite konja, da bi ga odvadili tega, kot to počne veliko ljudi. Vsakič bo konj umaknil glavo, ker ne bo razumel, zakaj ga udarite v odgovor na njegovo prijateljsko gesto. Tako ne boste nikoli postali njegov prijatelj.
Mi smo odgovorni za fizično in mentalno zdravje svojih konj. Zato moramo upoštevati naslednja pravila:
- Dajte svojemu konju kolikor je mogoče veliko prostora in svežega zraka. Najbolje je, če ga imate stalno zunaj.
- Pustite konju, da ima svoje življenje, da ima vsak dan stike z drugimi konji. Če je to nemogoče, potem:
- Omogočite konju, da vidi vse, kar se dogaja v hlevu, da lahko gleda druge konje (zgornji del vrat boksa naj bo vedno odprt). Več se dogaja, bolje je.
- Velikost boksa za konja, visokega 163 cm, ne sme biti manjša kot 4X4,5 metrov.
- Če imate možnost, pozimi nastanite konje skupaj v velikem prostoru (tekalnem hlevu, skednju,…). Skupaj spustite konje, ki si niso sovražni med sabo.
- Spuščajte konja v izpust, kolikor pogosto je to možno. Najbolje bi bilo, če konj ne bi bil v izpustu manj kot 2 uri dnevno.
- Hranite ga z majhnimi količinami hrane, kolikor pogosto je to možno – vsaki dve uri, če je mogoče. Nočna prekinitev ne sme biti daljša od osmih ur. Hrana zabava konja in preprečuje razvoj hlevskih razvad in bolezen, kot je gastritis.
- S konjem delajte primerno in na pravih osnovah, ampak nikoli ga ne preobremenite. Poskušajte čimbolj spreminjati delo, da bom čimbolj raznoliko.
- Kupite konju igrače, obesite nezlomljivo ogledalo v konjev boks.
- Nastilj menjajte vsak dan, ne gojite bakterij in smradu.
- Svež zrak je bistven. Pustite vrata in okna odprta, dokler ni zunaj res oster mraz. Konji zelo dobro prenašajo mrzlo vreme. Kašelj ni nujno znak prehlada, v 99% primerov je posledica COPD, naduhe – alergije na prah, plesen itd. Če je ekstremno mraz, konja pokrijte s toplo odejo.
- Namakajte seno, če je prašno in če konj kašlja.
- Konju dajajte raznoliko hrano. Ovsu dodajte narezano slamo, da bo konj obrok pojedel počasneje. Dajte mu vejice nestrupenih rastlin.
- Nervoznim konjem, ki v hlevu najbolj trpijo, dajte prehranske dodatke. To so lahko dodatki z vitaminom B12, magnezijem ali zeliščni dodatki z baldrijanom.
- Pokličite veterinarja, če ne morete ugotoviti vzroka za depresivnost in hlevske razvade vašega konja. Zapomnite si, da je grizenje jasli lahko posledica tako gastritisa kot stresa. Konji se nikoli ne pritožujejo brez dobrega razloga. Preverite vse – zdravstveno stanje, zdravje zob, kopit itd.
- Če ima konj dan za počitek, ga nikoli cel dan ne pustite v boksu. To lahko povzroči življenjsko nevarno bolezen – asoturijo (mio-hemoglobin ureo). Cel dan v boksu ni počitek, ampak kazen.
- Pred dnevom počitka zmanjšajte količino hrane na pol. To bo delno pomagalo preprečiti težave pri treningu naslednji dan.
- Konj mora porabiti energijo, ki jo dobi s hrano. Če stoji v boksu, je ne more porabiti. Konja ne hranite preveč. Če opravlja samo lahko delo, ni nobene potrebe po krmljenju koncentratov (ampak seno mora biti res kvalitetno). Pretirano hranjenje povečuje nevarnost laminitisa.
- Če nimate izpusta, vsak dan poleg dela konja sprehajajte.
- Izmislite si kake igre, zabavajte konja. Naučite se Parellijevih Sedem iger.
- Vsak dan krtačite konja – čohajte ga z rokami. Oblecite stara in debela oblačila, na primer star plašč, stopite h konju, tako da gledate proti njegovemu zadnjemu delu, in ga začnite čohati od vihra proti repu, pri tem pa posnemajte konjevo čohanje (krtača ne more nadomestiti roke). Zagotavljam vam, da vas bo konj v nekaj minutah začel čohati po hrbtu, če vam zaupa. Nič bolj ne zbliža konja in njegovega lastnika, kot medsebojno čohanje. Počnite to v vsakem prostem trenutku in vedno po delu, saj nič ne sprosti in pomiri konja bolj kot to.
Nihče ne more narediti tega namesto vas. Dokler ne boste spremenili pravil v oskrbi svojega konja, ne boste dosegli nobenih dobrih rezultatov. Če ne morete zagotoviti konjem vsega potrebnega, zakaj jih potem kupujete? Zato, da govorite prijateljem o svojih športnih dosežkih?
Ali pa kupite konja in plačujete za njegovo oskrbo samo zato, da eno uro na dan delate z njim, potem pa odidete z jasno zavestjo, da ste ga za ves dan pustili zaprtega v kletki? Ali res lahko čutite zadovoljstvo ob taki »ljubezni«?
Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem ge. Lidie Nevzorove
Prevedla: “Shandor”
