Izbira podlage v izpustu

Izbira podlage v izpustu

2884
0
SHARE

Jesensko deževje nam je zaenkrat prizanašalo, vseeno pa je pametno poskrbeti za primerno podlago v izpustih, preden se začne nabirati blato in se izpusti spremenijo v eno samo gromozansko blatno kopel. Vsi vemo, da se naši kosmatinci še preveč radi valjajo v blatnih lužah, vseeno pa tudi njim ni prijetno, če stojijo do kolen v blatu in se ne morejo umakniti na suho, če jim to zapaše. Spodnji članek na kratko opisuje katere vrste podlage, koliko, kam in kako jo izbrati, da bo zima čim manj blatna in konji čim več na prostem.{+++}

Foto: Nuša

Podlaga, kot so na primer oblanci, rezano lubje, prod ali pesek, lahko veliko pripomore k preprečevanju nastajanja blata. Najbolj so izpostavljeni predeli, kjer je veliko prometa (dovoz do parkirišča, poti, po katerih vodimo konje v hlev in do izpustov…) in prostori, kjer se konji največ zadržujejo (izpusti, predel izpusta ob ograji in pri vhodu/izhodu iz izpusta, na delu izpusta, kjer konji dobivajo hrano, kjer so napajalniki, oziroma posode z vodo in na vseh drugih mestih, kjer trava ne raste več in se kaže gola zemlja). Namen podlage je ustvariti dvignjeno površino, na kateri konji ne stojijo v blatu in ki omogoča pronicanje deževnice.

KDAJ NA DELO?

Najboljši nasvet, ki vam ga lahko dam, je: poskrbite za podlago PREDEN začne deževati. Predstavljajte si, kako zabavno je lahko manevrirati s tovornjakom, polnim peska, prek razmočenega pašnika in navzdol po spolzkem hribu sredi decembrskega snežnega meteža… Druga težava, s katero se boste spopadali, če boste pozni, je povpraševanje. Sredi zime se boste za oblance ali prod grebli z vsemi ostalimi, ki so čakali do zadnje minute (in, verjemite mi, ni jih malo 😉 ), prevozniki pa si bodo meli roke.

Foto: konji.com

VRSTE PODLAGE

Mnogo stranskih produktov v lesni, papirni in še kakšni industriji lahko uporabimo za podlago, najbolj pa se uporabljata (in se tudi najbolje obneseta) dve vrsti podlag: stranski produkti lesne industrije (oblanci, žagovina in rezano lubje) in pesek.

ŽAGOVINA, OBLANCI in REZANO LUBJE

Žagovina, oblanci in rezano lubje odlično služijo kot podlaga v manjših izpustih. Prijazni so tako konju, kot tudi okolju. Naraven proces razgradnje lesa pripomore k razgradnji dušika v konjevem urinu in iztrebkih, kar znatno zmanjša količino dušika, ki drugače lahko konča v bližnjih potokih, jezerih ali podtalnici. Isti proces tudi omili, oziroma odpravi vonj po urinu oziroma amoniaku, ki je pogosto prisoten v manjših prostorih, kjer se zadržujejo konji.

RAZGRADNJA ŽAGOVINE, OBLANCEV in REZANEGA LUBJA

Ker so žagovina, oblanci in rezano lubje popolnoma organski, se sčasoma razgradijo. Kar pomeni, da boste morali material vsako leto sproti dodajati – a skoraj gotovo nikoli več toliko, kot prvo leto. To pomeni tudi, da bo sčasoma vedno več finega organskega odpadnega materiala, ki se meša z vodo in se sčasoma spremeni v blato. Da preprečimo nastajanje blata, je potrebno vsakih nekaj let ta odpadni material odstraniti, ali ročno z lopato, ali s traktorjem in nakladalko (odvisno od količine). Droben odpadni material je pametni odstranjevati v suhih mesecih, porabite pa ga lahko kot kakovostno gnojilo za vaš vrt ali ga odpeljete na kompostni kup.

Foto: Nuša

“ZASTONJSKARSTVO”

V tujini je kar nekaj zastonj, oziroma poceni virov žagovine, oblancev in rezanega lubja, morda se splača poskusiti tudi v Sloveniji…

Podjetja, ki skrbijo za električno in telefonsko napeljavo, med vzdrževanjem pogosto sekajo drevje, ki bi lahko ogrožalo napeljavo in morajo odpadni material (žagovino, oblance in lubje) nekam pospraviti. Lahko jih pokličete in vprašate, kam vozijo odpadni material…morda zadenete terno ;).

Če se odločite za zgornjo varianto nabavljanja podlage, morate biti pozorni na nekaj stvari. Najprej je treba preveriti, za katero vrsto drevja gre. Mnoge vrste drevja, predvsem tiste, ki niso avtohtone (parkovno drevje), so za konje strupene. Vprašljivi so tudi mahovi, ki rastejo na lubju. Če vaš konj spada med tiste, ki morajo vse prežvečiti in poizkusiti, je bolje, da (vsaj prvič) uporabite lubje z dreves, ki so bila posekana pozimi, takrat je namreč na njih manj mahu. Druga možnost je, da to vrsto podlage uporabite tam, kjer se konji ne zadržujejo (na dovozu, dohodih do hleva, izpustov…) in v izpustih uporabite drugo podlago.

NAKUP ŽAGOVINE, OBLANCEV IN LUBJA

Če ste se odločili za nakup žagovine, oblancev ali lubja, pojdite najprej pogledati, kaj kupujete. Preverite velikost lesenih delcev, material (vrsto drevja) in poglejte, če se kje, v vsem tistem razkošju, ne skrivajo kaki ostri delci. Še posebej pozorni bodite, če gre za žagovino ali oblance lesa, ki je bil uporabljen v gradnji, v tem primeru se lahko v žaganju skrivajo žeblji ali drugi ostri predmeti. Do zelo velikih razlik lahko pride tudi v velikosti lesenih delcev. Če so delci premajhni (žaganje predrobno), se bodo razgradili še pred koncem zime, če so preveliki bo zelo oteženo pobiranje fig. Leseni delci bi morali biti mehki in ne špičasti (brez trsk in podobnega). Dogaja se, sicer izredno redko, pa vendar, da so nekateri konji alergični na žaganje, lesne oblance ali lubje. Če imate občutljivega konja, morda ni odveč, če mi kak teden nastiljate boks z izbranim nastiljem, da se pokažejo morebitne alergične reakcije, še preden se zares spustite v nakup zaloge, ki bo trajala vso zimo.

Foto: Nuša  

PESEK

Pesek je še ena dobra izbira za podlago, ki je nikakor ne smemo spregledati. Še posebej se obnese tam, kjer je veliko prometa (parkirišča, dovozi, dvorišče pred hlevom, mesto v izpustu, kjer se konji hranijo in napajajo). Pesek se ne drobi, ne razgrajuje in dobro prepušča vodo. Pesek je približno dva do trikrat držaji od žagovine, oblancev ali lubja, a ga ni potrebno vsako leto dodajati.

Lahko kupite pesek, ki vsebuje tudi prah in drobne delce, ali pa takšnega, ki je presejan in kjer so vsi delci enako veliki. Pesek z delci, velikimi med 1,5 in 2,25 cm, je hkrati udoben za konje, ki stojijo na njem in enostaven za čiščenje – delci z lahkoto padejo skozi zobe vil, ko pobiramo fige. Delci, večji od 2,5 cm, so neudobni za konja in otežujejo pobiranje fig. V tujini uporabljajo pesek kot podlago za izpuste, v katerih so tako žrebički, kot tekmovalni in bosi konji, pa tudi tisti, ki so že precej v letih. Če se odločite za neprečiščen pesek, vedite, da se, če imate asfaltiran dostop do hleva, lahko zgodi, da bodo konji pri vračanju v hlev iz izpusta, prinesli s sabo pesek, ki ga bo potrebno pometati z asfalta. Če se odločite za nakup prečiščenega peska, se tej težavi izognete, a vas celotna zadeva malo bolj udari po denarnici. Pri prečiščenem pesku je tudi vodoprepustnost boljša in zato manj možnosti za nastanek blata.

DRUGE »PESKASTE« MOŽNOSTI

Še en material, ki se pogosto uporablja za podlago pri konjih, je mivka. Mivka ima nekaj slabih lastnosti. Slabo prepušča vodo in se precej praši v sušnih obdobjih. Povsem neprimerna je za področja, ki imajo kakršen koli naklon, saj mivko izredno lahko odnašajo tako veter, kot voda, pa tudi ljudje, konji in avtomobili. Med drugim lahko povzroči tudi zdravstvene težave, saj konji, ki so hranjeni na mivkastih tleh, s krmo pojedo tudi mivko, kar lahko privede do kolike. Dobri strani sta, da je iz mivke izredno lahko pobirati fige in da konji obožujejo valjanje v njej. Če se boste odločili za mivko, izberite bolj grobo varianto, ki se ne bo toliko prašila in konjem NIKOLI ne pokladajte hrane tam, kjer imate za podlago mivko.

KOMBINACIJE PODLAG IN PLASTI

Kot izredno vzdržljiva, konjem in vzdrževalcem prijazna kombinacija podlag, se je izkazala kombinacija peska na področjih, kjer je največ prometa (pred hlevom, na dovozu, na napajalnih površinah) in žagovine, oblancev in rezanega lubja na ostalih delih izpustov. Če imate izpuste na debeli podlagi prsti, lahko kot osnovno plast uporabite pregradni tekstil, ki ga uporabljajo pri gradnji cest, da se onemogoči pronicanje zemlje in blata skozi podlago. Če se odločite za uporabo pregradnega tekstila pod peskasto podlago, uporabite le prečiščen pesek, saj prah v neprečiščenem pesku zamaši pore v tekstilu in onemogoča prepuščanje vode.

Foto: Špela

KAKO GLOBOKA NAJ BO PODLAGA?

Pravilo, ki se ga je dobro držati, se glasi: podlaga naj bo dvakrat toliko globoka, kot je globoko blato pozimi. Če se pozimi v izpustih naredi blato, globoko 10 cm, mora biti podlaga globoka vsaj 20 cm. Če ste se odločili za uporabo pregradnega tekstila, za osnovo nasujte približno 15- 20 cm debelo plast debelejšega prečiščenega peska ( premera 3-3,5 cm), prekrijte s tekstilom in zasujte z vsaj 10 cm debelo plastjo izbrane podlage ( prečiščen pesek, oblanci ali rezano lubje).

To zimo vam želim čim manj blatnih izpustov, vašim konjičkom pa tu pa tam vseeno kako blatno lužo, da zimske radosti ne izgubijo svojega čara ;).

Prevedeno in povzeto s strani: www.horsesforcleanwater.com/thegreenhorse/10_2004.html

BREZ KOMENTARJEV