(RoK, junij 1999, številka 6, str. 22, 24 in 25)
Avtor: J.V.
Foto: U. Korbar
Konja lahko jahate tudi brez sedla in ne bo se vam treba beliti glave, ali ste izbrali pravo sedlo ali ne. Večina nas pa vseeno sedi v sedlu, zato je prav, da vemo, katero sedlo konja ne bo ožulilo, ga tiščalo ali ga kako drugače motilo. Izurjeno oko in roka sta dovolj, da ocenite, ali sedlo in konj
“pašeta” skupaj.
Kupiti pravo sedlo ni tako enostavno, kot se zdi. V trgovinah s konjeniško opremo je ponudba s sedli precej pestra in mnogi enostavno odkorakajo v eno od njih in kupijo sedlo, ker je cena ugodna. Doma osedlajo konja in v dobri veri, da je za njimi dobra kupčija, veselo jahajo. Čez čas konj ne gre več tako, kot bi moral in sprašujete se, kaj je povzročilo, da njegov korak ni več tako prožen, kot je npr. ko neosedlan teka v izpustu. Da bi to področje nekoliko bolje poznali, povzemamo članek po reviji St. Georg 4/99. Dr. Marion Stahl, živinozdravnica iz Nemčije, ve iz svoje dolgoletne prakse povedati naslednje: {+}
Eden tipičnih primerov, ko lastnik konja pripoveduje, da je njegov obetajoč kastrat popolnoma zdrav in živahen. Kakor hitro pa ga nekdo zajaha, imata oba, jahač in konj, velike težave. Konj je trd v hrbtu, ne pusti se prekriviti v desno, vedno bolj se mu mudi. Navadno takšni lastniki prosijo, da bi konj dobil injekcijo za omilitev bolečin v hrbtu. Ko nas kličejo lastniki konj, da bi pozdravili konj ev hrbet, gre v večini primerov za mlade konje, stare od treh do šest let. Le malo od njih pa resnično potrebuje injekcijo v hrbtno muskulaturo, četudi bi ta v posameznih primerih omilila bolečino. Odločitev za ali proti injekciji je seveda možna šele po temeljiti preiskavi, kajti ugotoviti, ali gre za bolečino v hrbtu ali ne, je zelo težko. Skoraj vsi deli telesa so namreč udeleženi pri gibanju. Način hoje, torej noge in kopita, vplivajo na hrbtni del, prav tako tudi razvitost celotne telesne muskulature. Pozabiti ne smemo na težave z zobmi, spremembe na ustni sluznici ali celo brazgotine v tkivu (npr. po kastraciji) lahko vplivajo na hrbet. Po temeljiti preiskavi pa se zelo pogosto pokaže, da je razlog za vse težave sedlo, ki konja dan za dnem obremenjuje. Tišči ga, mu povzroča bolečine, vse zato, ker pač ni po njegovi meri.
Najmanj 30 procentov vseh sedel je na napačnem konju. Tudi v hlevih, kjer se s konji ukvarjajo profesionalci, in na velikih turnirjih je moč videti konje, ki imajo očitne težave s sedlom. Simptomi so nenehno otepanje z repom, brezvoljnost in na splošno slabo delo. Težave s sedlom imajo seveda tudi mladi konji. Jahači želijo z nakupom dražjega in kakovostnega sedla počakati, dokler konj ne bi razvil vseh mišic, da bi se hrbtni del dokočno izoblikoval. Napaka! Troletniki ali se mlajši prav na začetku svoje jahalne poti potrebujejo sedlo, ki bo na njihovih netreniranih hrbtih mehko in pravilno ležalo. Sedlo mora mlademu konju omogočati, da bo po sedlom ujel ravnotežje in celo ublažil jahačevo neznanje. Strokovni nasvet je torej, da prav pri mladih konjih ne smemo kupiti slabega (poceni) sedla, četudi bi na začetku sicer privarčevali, toda čez določen čas bo potrebno denarnico na široko odpreti, kajti zdravljenje konja ne bo poceni. Bolečine v hrbtu sicer izginejo, ko konj dobi injekcijo, vendar vzrok zanje ostane. Še hujše. Ker lastnik meni, da je sedaj s konjem vse v redu, ga še intenzivneje jaha – sedlo, ki konju povzroča bolečine, pa ostane isto. Priljubljene gelaste in druge podloge praviloma ne morejo nadomestiti pravega sedla, še več, zožajo komoro in širino ogrodja in tako pritisk še povečajo. Izkušen sedlar lahko veliko bolj pomaga, če komoro podloži ali razširi.
Veliko jahačev ne ve prav dosti o tem, kako mora sedlo pravilno nalegati na konjev hrbet in se pač prepustijo nasvetom trgovca. Ta lahko da to področje dobro pozna in tudi primerno svetuje, lahko pa da je le poslovnež, ki želi čim več prodati. Zato se ne smemo čuditi, če bo že pri prvem modelu zagotavljal, da je pravi za vašega konja. Mnogim trgovcem in tudi sedlarjem pa k sreči ni odveč, da sedlo dajo na preizkus in če ni primerno, ga zamenjajo.
Najbolje je, da kupec sam ve, kakšno sedlo želi kupiti. Obstajajo že celo računalniške metode merjenja, s katerimi lahko zmerite tako pravo obliko kot tudi zelo pomembno porazdelitev pritiska sedla na konjev hrbet.
Sicer pa si lahko vsak pomaga s starimi dobrimi metodami – občutek za mere, ko neko mero določimo na oko in na otip. Kdor zna oceniti, kaj se dogaja, ko sedlo in jahač delujeta na konjev hrbet (hrbtenica, vezi, muskulatura), se bo ravnal po v nadaljevanju navedenih sedem osnovnih metodah za ugotavljanje primernosti sedla. Te metode velja upoštevati pri nakupu sedla ne glede na to ali je namenjeno za haflingerja ali elegantnega dresuraša in tudi ne glede na to ali gre za rabIjeno ali novo sedlo. Sedlo preizkusite brez podsedelnice, trebušnega jermena in najbolje tudi brez stremen in stremenskih jermenov. Posebej pomembno je, da je vsakemu, ki se odloči za nakup konja, jasno, da mora računati še na strošek za primerno sedlo. Razveseljivo je, da ljudje pri sedlu pravzaprav ne želijo varčevati, le ne vedo, kako izbrati pravo sedlo. Več je torej potrebno vedeti o mehanskih povezavah med jahačem, sedlom in konjem.
1. Razporeditev teže: težke posledice
Roke proč od sedla, ki se nagiba napre ali nazaj.
Dobra sedla so uravnotežena. Sprednja in zadnja polovica sta enako težki. Če takšnega razmerja ni, bo tudi teža jahača neenakomerno porazdeljena. Položite sedlo na roko in hitro boste ugotovili ali se nagiba naprej ali nazaj. Mnoga starejša sedla, četudi na novo podložena, se nagibajo nazaj. Tako bo jahačeva teža v veliki meri obremenjevala konja v smeri ledvic.
2. Sedelna blazina: trdna in gladka
S palcem preverite ali je blazina enakomerna in elastična.
Ko držite sedlo v roki, lahko istočasno preverite tudi blazino. Ali je usnje zaradi preslabega polnila valovito ali celo nagubano? Ali je polnilo povsod enako razporejeno? Včasih sedla pred ponovno prodajo na novo podložijo in usnje lahko zaradi preveč polnila izgubi svojo elastičnost. Polnilo tudi ne sme biti preskromno, torej, ko pritisnete s prstom na blazino, ne smete občutiti ogrodja sedla.
3. Površina, na katero nalega sedlo: izpostavljena pritisku
Sedlo ne sme biti “gugalnica”, na konju mora ležati stabilno.
Porazdelitev teže in pritiska sedla je odvisna predvsem od površine, na kateri sedlo leži. Sedlo mora na konjevo telo povsod enako nalegati, razen na ramena in trnasti odrastek hrbtenice. Pritisk sedla se zmanjša navzdol od predela, kjer je trup najširši. Da bi to preverili, potisnite plosko dlan med sedlo in konja in potegnite z roko od sedelne komore do sedelnega lista navzdol kot tudi pod sedelno komoro vzdolž hrbtne linije, kolikor daleč lahko sežete. Pritisk sedla mora biti enakomeren. Zelo pogosto je pritisk premočan na področju vihra. Če sedlo ni prilagojeno hrbtu, ki je v sedelnem področju nekoliko vbočen, se pritisk skoncentrira spredaj in zadaj. Jahač tako “lebdi” nad konjem.
Če pogladite s plosko dlanjo pod sedlom, je logično, da pritisk popušča v smeri proti trebuhu, vendar mora biti ta prehod počasen in ne nenaden. Slednje pomeni, da komora sedla nima prave oblike in se teža sedla zbere predvsem na nekaj kvadratnih centimetrov ramen. Preostali del lista se konja le rahlo dotika. Ko je sedlo na konju, še enkrat preverite porazdelitev teže, kot je opisano pod točko 1, le da sedaj na konju. Če premikate sprednji oz. zadnji del sedla, se celo sedlo ne sme gugati kot kakšna gugalnica, ampak mora obstati na miru.
4. Komora:
Pogled od spredaj na viher in pravo sedlo.
Neodvisno od širine komore, ki je standardizirana kot obleka za ljudi, izdelujejo vse firme svoje karakteristične oblike komor, ki jih določata oblika in širina. Pri tem je potrebno upoštevati, da je linija vihra polnokrvnega konja popolnoma drugačna od linije haflingerjeva vihra. Med tema ekstremoma pa je še cela vrsta različic. Pogosto je oblika visoka in ozka ali nizka in široka. Pomembno je, da je občutIjivi viher, ki je prekrit le s tanko plastjo kože, prost, torej, da je okrog njega dovolj prostora. Sedlo ne sme nikoli pritiskati na viher – ne v kasu, galopu ne med preskakovanjem. Za dobro širino dlani ali dlan in pol, merjeno na konici vihra proti ramenu viher ne sme biti v stiku z usnjem. V nasprotnem primeru so ramena “vklenjena”, njihovo prosto gibanje je tako močno omejeno. Zelo pomembno je, da linija komore tekoče prehaja v linijo vihra do ramen. Pravilna linija obeh zagotavlja enakomerni pritisk sedla.
5. Žleb: ozek žleb nezazelen
Žleb sedla: mnoga sedla so na tem mestu preozka.
Sedlo naj nalega najmanj za dve širini pod trnastim odrastkom hrbtenice.
Ena od bistvenih “šibkih točk” mnogih sedel je žleb sedla. Širina žlebu skupaj s podlogo določa, kje bo sedlo po vzdolžni liniji imelo stik s konjem. Mnoga sedla so z anatomskega vidika preozka, kar lahko na naslednji način preverite: ko pogladite konja preko hrbta, na desni in levi strani vihra praviloma čutite (pri ne pretežkih konjih) rahel rob. To je stranska meja trnastega odrastka, ki v nobenem primeru ni namenjen za to, da bi nosil težo sedla in jahača. Glede na velikost konja mora biti najmanj za dve širini prsta pod trnastim odrastkom prost prostor. Obremenjen naj bo torej le močan srednji del dolge hrbtne mišice.
6. Ramena: tabu območje – za jahača in sedlo
Konjeva ramena potrebujejo prostor za gibanje.
Konjeva ramena morajo biti prosta, kar zagotavlja pravilna sedelna komora. Pomembna je tudi lega sedelnega lista in seveda jahačeve noge. Bolj ko list ravno pada, bolje lahko konj stopa naprej. To zelo dobro omogočajo dresurna sedla. Vsestranska sedla in sedla za preskakovanje so glede tega slabše oblikovana. V praksi je pogosto tudi dejstvo, da veliko ljudi konja sedla preveč naprej, kar pomeni, da so ramena preveč obremenjena. Nasvet: Sedlo normalno položite na konja na začetek vihra, nato pa ga rahlo potisnite po hrbtu do točke, ko ga ne morete več z enakim pritiskom premakniti. Na tern mestu konjevega hrbta naj bi bilo že po naravi najboljše mesto za sedlo.
7. Najgloblja točka na pravem mestu
Preko najnižje točke jahač neposredno vpliva na konjev hrbet. Pri starejši sedlih je ta točka na čudnih mestih, zato mora jahač sedeti kot na stolu in ne more s križem pravilno delovati na konjev hrbet. Najnižja točka sedla naj bo vedno točno v sredini sedla.
